V 42. poglavju smo podrobno analizirali rastlinske poskuse, ki jih predstavlja patent. Ugotovili smo, da patent prikazuje izboljšano rast številnih kultur in v nekaterih primerih tudi precejšnje povečanje pridelka. Hkrati pa smo pokazali, da ti rezultati sami po sebi še ne pojasnijo mehanizma delovanja tehnologije BGA.

To se neposredno povezuje z 42. poglavjem, kjer smo ugotovili, da patent ne meri fotosinteze neposredno. Rastlinski poskusi sicer kažejo izboljšano rast in večji pridelek, vendar ne vsebujejo meritev fotosintetske aktivnosti, ki bi pojasnile mehanizem teh sprememb. Zdaj vidimo, da tudi primerjava celotnega niza poskusov te vrzeli ne zapolni. Čeprav se pozitivni učinki ponavljajo pri različnih rastlinskih vrstah in v različnih pogojih, patent še vedno ne predstavi neposredne eksperimentalne povezave med energijskimi parametri, fotosintezo in končnim biološkim učinkom.

Sedaj naredimo korak nazaj.

Namesto posameznih primerov bomo pogledali celoten niz rastlinskih poskusov kot eno zbirko podatkov.

Vprašanje ni več, ali se je pri posamezni rastlini pridelek povečal.

Vprašanje je:

Ali imajo vsi poskusi skupen vzorec, ki bi lahko nakazoval enoten način delovanja BGA?

To je pomembno zato, ker posamezen uspešen poskus lahko predstavlja naključje ali posledico specifičnih razmer. Če pa se podoben vzorec ponavlja pri različnih rastlinah, različnih tleh in različnih pogojih, postane takšna razlaga bistveno manj verjetna.

Raznolikost rastlinskih poskusov

Patent ne temelji na enem samem poskusu.

Nasprotno.

Predstavlja rezultate pri različnih rastlinskih vrstah, različnih tipih tal in različnih načinih uporabe pripravka BGA.

Med primeri, ki jih patent opisuje, najdemo:

• sladkorni trs,
• koruzo,
• različne poljščine,
• vrtne rastline,
• poskuse na degradiranih tleh,
• poskuse na slanih oziroma alkalnih tleh.

To pomeni, da patent ne poskuša dokazovati učinka zgolj za eno kulturo, ampak želi prikazati splošno uporabnost tehnologije.

Prav ta širina predstavlja eno izmed njegovih največjih prednosti.

Če bi bili pozitivni rezultati omejeni zgolj na eno rastlino, bi jih lahko razložili s specifično biologijo te vrste.

Patent pa skuša pokazati, da naj bi bil učinek precej bolj splošen.

Kaj je skupno skoraj vsem poskusom?

Če primerjamo vse predstavljene rezultate, hitro opazimo zanimiv vzorec.

Patent skoraj vedno opisuje enake vrste izboljšav.

Najpogosteje omenja:

• povečanje pridelka,
• hitrejšo rast,
• močnejši razvoj rastlin,
• bolj razvit koreninski sistem,
• boljšo kakovost pridelka,
• večjo odpornost na neugodne razmere,
• izboljšanje tal po obdelavi.

Čeprav se posamezni odstotki razlikujejo, ostaja smer spremembe skoraj vedno enaka.

To je pomembna ugotovitev.

Pri znanstveni analizi nas pogosto bolj zanima doslednost smeri spremembe kot sama velikost posameznega učinka.

Če različni poskusi neodvisno kažejo izboljšanje istega tipa parametrov, to povečuje verjetnost, da obstaja skupni dejavnik, ki vpliva na vse opazovane sisteme.

Patent takšen vtis vsekakor ustvarja.

Primer sladkornega trsa

Najbolj znan primer v patentu je sladkorni trs.

Patent navaja povečanje pridelka za približno 38,6 % po uporabi BGA.

Gre za impresiven rezultat.

Toda prav zaradi njegove velikosti zahteva tudi največjo znanstveno previdnost.

Patent na primer ne predstavi standardnih odklonov, intervalov zaupanja ali statistične značilnosti opaženega povečanja pridelka. Prav tako ne poda podatkov, ki bi omogočili oceno naravne variabilnosti med posameznimi ponovitvami.

Patent ne navaja:

• koliko ponovitev je bilo izvedenih,
• kolikšna je bila naravna variabilnost pridelka,
• ali je bila razlika statistično značilna,
• kakšni so bili vremenski pogoji,
• ali so bili vsi ostali dejavniki enaki.

To ne pomeni, da rezultat ni resničen.

Pomeni pa, da bralec ne more sam oceniti njegove statistične zanesljivosti.

Prav zato ostaja povečanje pridelka predvsem opažanje, ne pa dokončno dokazano dejstvo v znanstvenem smislu.

Enak vzorec pri različnih kulturah

Podobna logika se ponavlja tudi pri drugih rastlinah.

Patent opisuje izboljšave pri različnih kulturah, vendar je način predstavitve skoraj vedno enak.

Najprej pokaže stanje pred uporabo BGA.

Nato predstavi stanje po uporabi.

Na koncu navede izboljšanje v obliki odstotka ali opisne ocene.

Takšna predstavitev je pregledna in bralcu omogoča hitro razumevanje rezultatov.

Po drugi strani pa ne vsebuje dovolj informacij za podrobnejšo statistično analizo.

Manjkajo predvsem podatki o razpršenosti rezultatov, številu vzorcev in intervalih zaupanja.

Prav ti podatki predstavljajo standard sodobnega eksperimentalnega poročanja.

Zakaj je statistika pomembna?

Predstavljajmo si dva različna poskusa.

V prvem pridelek naraste za 10 %, vendar je razlika med posameznimi ponovitvami zelo velika.

V drugem pridelek naraste za 8 %, vendar so vsi rezultati skoraj enaki.

Kateri rezultat je bolj prepričljiv?

Večina raziskovalcev bi odgovorila, da drugi.

Razlog je preprost.

Majhna, vendar zelo ponovljiva sprememba pogosto predstavlja močnejši znanstveni dokaz kot velika sprememba z veliko razpršenostjo rezultatov.

Prav zato sodobne znanstvene objave skoraj vedno vsebujejo statistično analizo.

Brez statistične analize ostaja odprto vprašanje, ali so opažene razlike dejansko posledica uporabe BGA ali pa bi jih lahko vsaj deloma pojasnila naravna variabilnost rastlin, tal ali okoljskih razmer. Prav zato sodobna eksperimentalna biologija uporablja statistične teste, standardne odklone, intervale zaupanja in analize značilnosti razlik. Ti postopki raziskovalcu omogočajo ločiti resničen biološki učinek od naključnega nihanja rezultatov. Ker patent teh podatkov praviloma ne vsebuje, stopnje statistične zanesljivosti prikazanih razlik ni mogoče neodvisno oceniti.

Ali odsotnost statistike pomeni, da rezultati niso pravilni?

Ne.

To je pomembno poudariti.

Odsotnost statistične analize še ne pomeni, da so rezultati napačni.

Pomeni le, da njihove stopnje zanesljivosti ne moremo oceniti z enako gotovostjo, kot bi jo lahko pri raziskavi, objavljeni v recenzirani znanstveni reviji.

To razlikovanje je bistveno.

Patent ima drugačen namen kot znanstveni članek.

Njegov cilj ni dokazati znanstveno teorijo do zadnje podrobnosti, ampak zaščititi izum in pokazati, da ima uporabno vrednost.

Zato moramo patent presojati z merili, ki veljajo za patentne prijave, ne pa pričakovati, da bo hkrati izpolnjeval vse zahteve sodobne eksperimentalne znanosti.

Kaj bi pomenila neodvisna potrditev?

Največjo težo bi imel rezultat, ki bi ga neodvisno potrdilo več raziskovalnih skupin.

Predstavljajmo si, da bi enake poskuse izvedli:

• različni univerzitetni laboratoriji,
• kmetijski inštituti,
• raziskovalne ustanove v različnih podnebnih območjih,
• raziskovalci brez neposredne povezave z avtorji patenta.

Če bi vse te skupine prišle do podobnih ugotovitev, bi se znanstvena vrednost tehnologije bistveno povečala.

Prav neodvisna ponovljivost predstavlja enega najmočnejših dokazov v eksperimentalni znanosti.

Patent takšnih podatkov ne vsebuje, saj niso del patentnega postopka.

To pa pomeni, da vprašanje neodvisne potrditve ostaja odprto.

Ali različni poskusi kažejo isti mehanizem?

Še zanimivejše vprašanje je, ali vse predstavljene izboljšave izvirajo iz istega procesa.

Patent predpostavlja, da je odgovor pritrdilen.

Po tej razlagi naj bi sprememba energijskega stanja materiala povzročila učinkovitejše delovanje biološkega sistema, kar se nato izrazi kot hitrejša rast, večji pridelek ali boljša kakovost rastlin.

To je logična in notranje skladna razlaga.

Vendar patent ne predstavi eksperimenta, ki bi neposredno pokazal to zaporedje dogodkov.

Na primer, ne pokaže primera, kjer bi večja pozitivna površina energijskega spektra vedno pomenila večji pridelek, niti primera, kjer bi manjša sprememba spektra dosledno pomenila manjši biološki učinek.

Takšne povezave bi pomembno okrepile predlagani mehanizem delovanja.

Njihova odsotnost pa pomeni, da povezava ostaja predvsem interpretacija rezultatov.

Ključna ugotovitev poglavja

Triinštirideseto poglavje pokaže, da rastlinski poskusi v patentu tvorijo presenetljivo enotno celoto. Ne glede na vrsto rastline ali pogoje poskusa se smer rezultatov praviloma ponavlja.

To povečuje verjetnost, da opaženi učinki niso povsem naključni.

Hkrati pa patent ne vsebuje dovolj metodoloških podrobnosti in statistične obdelave, da bi bilo mogoče stopnjo zanesljivosti teh rezultatov neodvisno oceniti.

Zato rastlinski poskusi predstavljajo pomemben empirični temelj patenta, vendar še ne pomenijo dokončnega znanstvenega dokaza o mehanizmu delovanja tehnologije BGA.

Po treh zaporednih poglavjih, posvečenih energijskim meritvam, fotosintezi in rastlinskim poskusom, lahko oblikujemo prvo širšo oceno dokaznega gradiva v patentu.

Patent predstavi rezultate, ki so med seboj presenetljivo skladni. Energijski parametri se spreminjajo v podobni smeri, rastlinski poskusi kažejo izboljšano rast, različne kulture pa se na uporabo BGA odzivajo pozitivno. Takšna doslednost daje patentu določeno notranjo prepričljivost.

Toda znanstvena prepričljivost zahteva še nekaj več. Zahteva neodvisno ponovljivost, statistično ovrednotenje in neposredno dokazano vzročno povezavo med izmerjenimi energijskimi parametri ter biološkimi učinki. Prav na teh področjih ostajajo najpomembnejša odprta vprašanja.

Morda največja vrednost tega dela patenta ni v tem, da bi dokončno dokazal mehanizem delovanja BGA, temveč v tem, da sistematično odpira vprašanja, ki jih je danes mogoče preveriti z bistveno naprednejšimi raziskovalnimi metodami. Patent tako predstavlja pomembno izhodišče za prihodnje raziskave – ne njihovega zaključka.

Uvod v 44. poglavje

Do sedaj smo analizirali, kaj patent meri in kakšne biološke učinke prikazuje. Naslednje logično vprašanje pa je, ali patent dejansko dokazuje svojo osrednjo trditev – da BGA povečuje učinkovitost fotosinteze.

V 44. poglavju bomo zato kritično pregledali vse dokaze, ki jih patent navaja v podporo tej trditvi, ter jih primerjali s standardi sodobne rastlinske fiziologije. Šele tako bomo lahko odgovorili na vprašanje, ali povečana fotosintetska učinkovitost izhaja iz neposrednih meritev ali predvsem iz interpretacije opaženih rezultatov.