Od teorije k merljivemu pojavu

V 35. poglavju smo prvič spoznali izraz “relativno energijsko stanje”. V 36. poglavju smo predstavili drugi energijski parameter, ki ga patent uvaja – energijski spekter. V 37. poglavju pa smo videli, kako patent poskuša preseči zgolj opisovanje in uvaja tudi kvantitativni način primerjave: površino pod pozitivnim delom spektralne krivulje.

Zdaj pride trenutek, ki smo ga čakali skozi celotno analizo.

Patent prvič pokaže konkretne rezultate meritev.

Ne govori več samo o tem, kaj naj bi se zgodilo. Prikaže razliko med materialom pred obdelavo in po njej.

To je pomembna točka celotne zgodbe o BGA.

Do tega trenutka smo obravnavali predvsem koncepte:

• relativno energijsko stanje,
• energijski odziv materiala,
• energijski spekter,
• organizacijo sistema.

Zdaj pa lahko prvič vprašamo:

Ali patent za temi koncepti pokaže tudi dejanske podatke?

Odgovor je: da, vendar z eno pomembno omejitvijo.

Podatki kažejo zanimive spremembe, vendar njihova fizikalna razlaga ostaja odprto vprašanje.

Prav ta razlika med merjenim pojavom in njegovo razlago je ključna za pravilno razumevanje tega poglavja.

Kaj nam povedo meritve posameznih elementov?

Preden se posvetimo energijskim spektrom, moramo razumeti širši kontekst meritev.

Patent na slikah 5A, 5B in 5C prikazuje relativne energijske vrednosti treh ključnih rastlinskih hranil:

• dušika (N),
• fosforja (P),
• kalija (K).

Meritve so izvedene na vzorcih tal iz Langfanga na Kitajskem.

Primerjava vključuje:

• osnovna tla,
• BGA1,
• klasična mineralna gnojila,
• mešanice tal z BGA1,
• mešanice tal s klasičnimi gnojili.

Rezultati so zanimivi predvsem zaradi nesorazmerja med količino hranil in izmerjenim relativnim energijskim odzivom.

Pri dušiku ima:

• BGA1 relativno energijsko vrednost 9,
• urea vrednost 10.

Ko se material zmeša s tlemi:

• tla + BGA1 dosežejo vrednost 12,
• tla + urea dosežejo vrednost 11.

To pomeni, da BGA1 povzroči večjo spremembo izmerjene relativne energijske vrednosti dušika v tleh, čeprav vsebuje bistveno manj dušika kot urea:

• urea: približno 46,7 % dušika,
• BGA1: približno 2 % dušika.

Podoben vzorec se pojavi pri fosforju.

BGA1 vsebuje približno 3 % fosforja (izraženega kot P₂O₅), medtem ko diamonijev fosfat vsebuje približno 42 %. Kljub temu patent prikazuje večji vpliv BGA1 na relativno energijsko vrednost fosforja v tleh.

Pri kaliju so razlike manj izrazite, vendar BGA1 dosega primerljive rezultate s kalijevim sulfatom, čeprav vsebuje bistveno manj kalija.

Kaj nam te meritve povedo – in česa ne?

Najpomembnejša ugotovitev teh meritev je naslednja:

Sprememba relativne energijske vrednosti ni neposredno sorazmerna s količino elementa v materialu.

Če bi bil učinek BGA posledica zgolj dodajanja mineralnih hranil, bi pričakovali neposredno povezavo med količino elementa in rezultatom meritve.

Patent pa prikazuje drugačen vzorec.

Manjša količina določenega elementa v BGA lahko povzroči večjo spremembo izmerjenega relativnega energijskega parametra kot večja količina istega elementa v klasičnem gnojilu.

Kaj to pomeni?

Pomeni, da opaženih sprememb ni enostavno razložiti samo z dodajanjem hranil.

Vendar pa sama meritev še ne pove, kateri mehanizem je odgovoren.

Možne razlage vključujejo:

• spremembo razpoložljivosti ionov,
• spremembo vezave elementov na mineralne površine,
• spremembo topnosti,
• vpliv mikrobioloških procesov,
• ali druge fizikalno-kemijske spremembe.

Patent kaže pojav.

Ne pojasni pa njegovega vzroka.

Meritve v puščavskem pesku – najzanimivejši primer

Patent nato naredi še en pomemben korak.

Na sliki 6 predstavi meritve dvanajstih elementov v puščavskem pesku:

• pred obdelavo z BGA,
• po obdelavi z BGA.

Zakaj je ta primer pomemben?

Ker puščavski pesek predstavlja zelo omejen biološki sistem.

Tak material ima praviloma:

• zelo malo organske snovi,
• nizko biološko aktivnost,
• omejeno sposobnost podpore rasti rastlin.

Če se v takšnem materialu po obdelavi pojavijo merljive spremembe, je to zanimiv indic, da učinek ni mogoče preprosto pripisati neposrednemu dodajanju hranil.

Patent poroča, da se pri devetih od dvanajstih elementov relativna energijska vrednost poveča.

Največje spremembe so prikazane pri:

• kalciju,
• magneziju,
• žveplu,
• boru,

kjer vrednosti narastejo približno iz 1 na 8 ali 9.

Pri:

• dušiku,
• fosforju,
• kaliju,

se vrednosti povečajo približno iz 1 na 7.

Pri:

• bakru,
• železu,
• molibdenu,

pa večjih sprememb ni.

Ta vzorec je pomemben.

Sprememba ni enakomeren dvig vseh vrednosti.

BGA ne deluje kot preprost “ojačevalnik”, ki bi vse parametre povečal za enak faktor.

Spremembe so selektivne.

Če so meritve pravilno izvedene in ponovljive, predstavljajo pomemben raziskovalni indic, da BGA vpliva na način, kako se sistem odziva, ne samo na količino prisotnih elementov.

Ko BGA ne poveča hranila, ampak spremeni odziv problematičnega elementa

Eden najbolj zanimivih primerov v patentu je slika 8.

Ta prikazuje vpliv BGA4 na relativno energijsko vrednost klora (Cl) v slanih in alkalnih tleh.

Klor je poseben primer.

Za razliko od dušika, fosforja ali kalija ni element, ki bi ga želeli povečati v rastnem okolju.

V previsokih koncentracijah lahko povzroča:

• solni stres,
• zmanjšan privzem vode,
• motnje v fiziologiji rastlin.

Patent prikazuje naslednje rezultate:

• slana tla: vrednost klora 8,
• tla + BGA4: vrednost pade na 5,
• gnojilo s klorom: vrednost naraste na 9,
• gnojilo s klorom + BGA4: vrednost pade na 6.

Ta primer je pomemben zato, ker BGA ni povezan samo s povečanjem “koristnih” parametrov.

Patent kaže tudi spremembo pri nezaželenem elementu.

To podpira interpretacijo, da učinka BGA ni mogoče opisati zgolj kot dodajanje ali odvzemanje elementov.

Kaj točno se dogaja na ravni sistema, pa ostaja odprto vprašanje.

Energijska spektra – prvi pogled na celoten sistem

Sedaj lahko razumemo pomen slik 7A in 7B.

Patent predstavi dva energijska spektra:

• neobdelan puščavski pesek,
• isti material po obdelavi z BGA.

To ni primerjava dveh različnih materialov.

Gre za isti material v dveh različnih stanjih.

Pri neobdelanem vzorcu prevladujejo območja, kjer signal odstopa pod referenčno vrednostjo.

Pri obdelanem vzorcu patent prikazuje več pozitivnih območij:

• pozitivni vrhovi so izrazitejši,
• negativna območja so manj izražena.

Patent to opisuje kot bolj pozitiven energijski spekter.

Toda kaj to fizično pomeni?

To vprašanje ostaja odprto.

Iz samega grafa ne moremo vedeti, ali:

• merimo resnično spremembo lastnosti materiala,
• gre za posledico interakcije merilne metode z vzorcem,
• ali pa gre za pojav, ki zahteva novo fizikalno razlago.

Pomembno pa je, da patent poskuša spremembo opisati z merljivim parametrom.

Pred in po – zakaj je ta primer metodološko zanimiv?

Primerjava istega materiala pred in po obdelavi je pomembna prednost.

Če bi patent primerjal dva različna vzorca peska, bi lahko razlike povzročili:

• izvor materiala,
• mineralna sestava,
• okoljski pogoji.

Ker pa primerja isti material, razdeljen na dva dela, zmanjšuje možnost, da bi razlike izvirale iz začetne različnosti vzorcev.

To močno podpira interpretacijo, da je opažena sprememba povezana s postopkom obdelave.

Ne dokazuje pa še njenega fizikalnega vzroka.

Površina pod krivuljo – poskus merjenja celotnega odziva

Patent ne analizira samo posameznih vrhov.

Uvede tudi površino pod pozitivnim delom spektralne krivulje.

Zakaj?

Ker posamezen vrh lahko predstavlja:

• lokalni pojav,
• naključje,
• merilni šum.

Celotna površina pa predstavlja širši pogled na spremembo sistema.

Patent v odstavku [081] navaja, da se lahko površina pod pozitivnim delom krivulje poveča za:

• več kot 10 %,
• 20 %,
• 50 %,
• ali celo več kot 100 %.

To predstavlja poskus uvedbe sistemskega merila.

Namesto vprašanja:

“Ali se je spremenila ena točka?”

postavlja vprašanje:

“Ali se je spremenil celoten odziv sistema?”

Merilna metoda – moč in omejitve podatkov

Patent navaja uporabo:

• QRS (quantum resonance spectrometer),
• spektralnega analizatorja.

Navaja tudi nekatere modele naprav:

• TQQ-1,
• TQQ-D,
• J-1.

Vendar patent ne opisuje vseh podrobnosti, ki bi bile potrebne za popolno neodvisno ponovitev.

Parameter	Stanje v patentu
Merilna naprava	navedena
Model naprave	naveden
Referenčni standard	delno opisan
Priprava vzorca	ni opisana
Kalibracija	ni opisana
Ponovljivost meritev	ni prikazana
Statistična analiza	ni prikazana
Merske enote	niso jasno navedene

To je pomembna omejitev.

Ne pomeni, da meritve niso veljavne.

Pomeni pa, da jih brez dodatnih informacij ni mogoče v celoti neodvisno preveriti.

Kaj nam vse to pove?

Če združimo vse predstavljene meritve:

• relativne energijske vrednosti elementov,
• meritve v puščavskem pesku,
• vpliv na klor,
• energijske spektre,
• površino pod pozitivnim delom krivulje,

dobimo konsistentno sliko:

Po obdelavi z BGA se izmerjeni odziv materiala spremeni.

Spremembe niso enake pri vseh elementih.

Ne sledijo preprosto količini dodanih hranil.

In kažejo vzorec, ki je skladen s hipotezo, da BGA vpliva na organizacijo odziva sistema.

Toda iz teh meritev še ne moremo sklepati:

• da gre za večjo absolutno energijo,
• da je to neposredno vzrok boljšega rastnega učinka,
• da je mehanizem že pojasnjen.

Za to bi potrebovali dodatne raziskave.

Zakaj je to poglavje pomembno?

Pomen tega poglavja ni samo v tem, kaj patent pokaže.

Pomembno je predvsem, da poskuša uvesti nekaj, česar pri številnih podobnih tehnologijah pogosto ni:

merljiv parameter spremembe stanja materiala.

Patent ne ostane samo pri opisu.

Poskuša izmeriti pojav.

Njegova največja odprta raziskovalna naloga pa ostaja vprašanje:

Kaj ta merjeni pojav v resnici predstavlja?

Povezava s prejšnjimi poglavji

V 8. poglavju smo postavili hipotezo, da BGA ne deluje zgolj kot vir hranil, ampak kot tehnologija, ki spreminja organizacijo sistema.

V tem poglavju prvič vidimo meritve, ki so skladne s to hipotezo.

V 30. poglavju smo ugotovili, da patent ne ščiti zgolj recepture, ampak predvsem proces.

Sedaj vidimo, da patent poskuša pokazati tudi merljiv učinek tega procesa.

V 36. in 37. poglavju smo spoznali energijska parametra.

Sedaj ju prvič vidimo uporabljena na konkretnih primerih.

Ključna misel poglavja

38. poglavje predstavlja prvi neposredni stik med teorijo BGA in eksperimentalnimi podatki.

Patent prvič ne govori samo o konceptu.

Pokaže merljive spremembe.

Vendar pa ostaja bistvena znanstvena razlika:

merjen pojav še ni isto kot pojasnjen mehanizem.

Prav ta odprta povezava med energijskim odzivom materiala in biološkim učinkom predstavlja eno najpomembnejših raziskovalnih vprašanj za prihodnost BGA.

Zaključek

Po 37 poglavjih lahko prvič rečemo:

patent ne vsebuje samo ideje.

Vsebuje tudi podatke.

Ti podatki kažejo, da se po obdelavi z BGA spremeni izmerjeni odziv materiala.

Patent ta pojav opisuje kot spremembo v smeri bolj pozitivnega energijskega spektra.

Kaj ta sprememba fizično pomeni, še ni dokončno pojasnjeno.

In prav v tem je bistvo znanstvenega pristopa:

ne samo vprašanje ali se nekaj zgodi, ampak predvsem:

zakaj se zgodi.

V naslednjem poglavju bomo preverili naslednji korak: ali patent te energijske spremembe povezuje z dejanskimi biološkimi učinki – z rastjo rastlin, fotosintezo in izboljšanjem funkcije tal – ali pa ostajajo ti podatki zgolj zanimiv fizikalni pojav brez dokazane biološke povezave.