Sajenje, vzgoja in nega sadnega drevja z uporabo BGA gnojila

Uspešna pridelava sadnega drevja zahteva natančno načrtovanje, pravilno sajenje, ustrezno nego in primerno gnojenje. Uporaba organskih gnojil, kot je BGA, prispeva k izboljšanju strukture tal, povečuje aktivnost mikroorganizmov in spodbuja rast zdravega koreninskega sistema, kar pozitivno vpliva na razvoj dreves in kakovost pridelka. V nadaljevanju so podrobna navodila za sajenje, nego in gnojenje sadnega drevja.

1. Priprava sadilne jame

Pravilna priprava sadilne jame je ključnega pomena za uspešno rast in razvoj sadnega drevja.

• Velikost jame: sadilna jama naj bo široka vsaj 50–60 cm in globoka vsaj 40 cm. Pri bujnih podlagah ali večjih sadikah je priporočljivo izkopati jamo velikosti do 1 m x 1 m ali več, da korenine dobijo dovolj prostora za razrast. 
• Ločevanje plasti zemlje: pri izkopu jame zgornjo plast zemlje (živico) do globine 20 cm odložimo na eno stran, spodnjo plast (mrtvico) pa na drugo stran. To omogoča pravilno uporabo rodovitne zemlje pri zasipavanju korenin. 

2. Zaščita pred škodljivci

Pred sajenjem je pomembno zaščititi sadiko pred talnimi škodljivci, kot je voluhar.

• Uporaba zaščitne mreže: v sadilno jamo namestimo žično košaro iz pocinkane mreže, ki bo zaščitila korenine pred voluharjem. 

3. Gnojenje ob sajenju

Ustrezno gnojenje ob sajenju zagotavlja mladim drevesom potrebna hranila za uspešen začetek rasti.

• Uporaba BGA gnojila: ob sajenju dodamo do 400 g BGA gnojila v sadilno jamo in ga enakomerno premešamo s polovico prsti. 

4. Postopek sajenja

Pravilno sajenje zagotavlja optimalne pogoje za rast in razvoj sadnega drevja.

• Priprava sadike: pred sajenjem pregledamo korenine, odstranimo poškodovane dele in jih po potrebi skrajšamo. Korenine lahko pomočimo v mešanico vode in zemlje, da spodbudimo boljši stik z zemljo. 
• Postavitev sadike: sadiko postavimo v sadilno jamo tako, da so korenine enakomerno razporejene. Pazimo, da bo cepljeno mesto 5–10 cm nad končno višino zemlje. 
• Zasipavanje: korenine zasujemo z mešanico zemlje in organskega gnojila, pri čemer zemljo med zasipavanjem rahlo potlačimo, da odstranimo zračne žepe.

5. Nega po sajenju

Po sajenju je potrebno drevesu zagotoviti ustrezno nego za uspešno rast.

• Zalivanje: takoj po sajenju sadiko obilno zalijemo, da se zemlja usede okoli korenin in zagotovi dober stik.
• Pritrditev: sadiko privežemo ob oporni kol, da jo zaščitimo pred vetrom in zagotovimo ravno rast.
• Zaščita debla: deblo zaščitimo pred glodavci z uporabo zaščitnih tulcev ali mreže.

6. Gnojenje odraslih dreves

Za optimalno rodnost in zdravje dreves je potrebno redno gnojenje.

• Uporaba BGA gnojila: za odraslo drevo uporabimo do 5 kg BGA gnojila letno, odvisno od velikosti in starosti drevesa. Gnojilo enakomerno razporedimo po površini tal nad koreninskim sistemom in ga vdelamo v zemljo.
• Druga organska gnojila: poleg BGA gnojila lahko uporabimo tudi druga organska gnojila, kot so kompost, uležan hlevski gnoj ali peletirana organska gnojila, ki jih enkrat letno enakomerno razporedimo okoli drevesa. Za rezultate gnojenja z BGA gnojilom si poglejte rezultate SGS certifikacije  na povezavi: https://bga.si/celovit-pristop-k-sajenju-negi-in-gnojenju-jablan-z-bga-organsko-gnojilo/.

7. Bolezni in škodljivci sadnega drevja

Učinkovito varstvo pred boleznimi in škodljivci je ključno za zdravje in produktivnost sadnega drevja. Redno spremljanje in pravočasno ukrepanje lahko preprečita večje izgube pridelka.

Pogoste bolezni sadnih dreves:

• Jablana:
  • Jablanov škrlup (Venturia inaequalis): povzroča temne lise na listih in plodovih, kar zmanjšuje kakovost pridelka.
  • Pepelasta plesen (Podosphaera leucotricha): prepoznamo jo po belkastem premazu na listih in poganjkih, kar lahko vodi v deformacije in zmanjšano fotosintezo.
• Hruška:
  • Hrušev ožig (Erwinia amylovora): nevarna bakterijska bolezen, ki povzroča venenje, rjavenje in odmiranje cvetov, poganjkov ter plodov. Okuženi deli rastline dobijo ožgan videz. 
  • Rja (Gymnosporangium sabinae): povzroča oranžne lise na listih, ki se kasneje spremenijo v rjave izrastke.
• Sliva:
  • Šarka (Plum pox virus): virusna bolezen, ki povzroča rumene obroče na listih in plodovih, kar vodi v deformacije in zmanjšano kakovost pridelka.
  • Rjava gniloba (Monilinia laxa): povzroča gnitje plodov in sušenje cvetov ter poganjkov.
• Marelica:
  • Bakterijski rak (Pseudomonas syringae): povzroča razjede na deblu in vejah ter odmiranje poganjkov.
  • Rjava gniloba (Monilinia laxa): povzroča gnitje plodov in sušenje cvetov ter poganjkov.
• Breskev:
  • Breskova kodravost (Taphrina deformans): povzroča deformacije in zadebelitve listov, ki postanejo rdečkasti in nagubani.
  • Breskova pepelovka (Sphaerotheca pannosa): povzroča belkast premaz na listih in mladih poganjkih.
• Kutina:
  • Črna pegavost listov (Diplocarpon mespili): povzroča rjave lise na listih, ki lahko vodijo v njihovo predčasno odpadanje.
  • Plodova gniloba (Monilinia fructigena): povzroča gnitje plodov.
• Češnja:
  • Češnjeva listna pegavost (Prunus avium): povzroča majhne rdečkaste lise na listih, ki kasneje postanejo rjave in vodijo v predčasno odpadanje listov.
  • Rjava gniloba (Monilinia laxa): povzroča gnitje plodov in sušenje cvetov ter poganjkov.
• Oreh:
  • Bakterijska črna pegavost (Xanthomonas arboricola pv. juglandis): povzroča črne lise na listih, mladih poganjkih in plodovih.
  • Antraknoza orehov (Gnomonia leptostyla): povzroča rjave lise na listih in plodovih, kar lahko vodi v defoliacijo.
• Lešnik:
  • Bakterijski ožig leske (X. arboricola pv. corylina): bolezenska znamenja v obliki ožigov na listih, propadanju brstov in poganjkov, vključno z razjedami na lesu in izcejanju bakterijskega izločka.
  • Monilija (Monilinia fructigena): povzroča gnitje plodov.

Preventivni ukrepi:

• Izbor odpornih sort: sajenje sort, ki so odporne na specifične bolezni, zmanjšuje potrebo po kemičnih ukrepih.
• Higienski ukrepi: redno odstranjevanje okuženih listov, plodov in poganjkov zmanjšuje vir okužbe.
• Ustrezna razdalja med drevesi: omogoča dobro kroženje zraka, kar zmanjšuje vlažnost in s tem razvoj glivičnih bolezni.
• Biološki nadzor: spodbujanje naravnih sovražnikov, kot so pikapolonice, pomaga pri nadzoru populacije škodljivcev. O tem najdete članek na povezavi: https://bga.si/pomen-biotske-raznovrstnosti-na-vrtu-kako-ustvariti-ravnovesje-med-koristnimi-in-skodljivimi-organizmi/.
• Mehanski ukrepi: ročno odstranjevanje okuženih delov rastline ali uporaba lepljivih pasti za ulov škodljivcev.
• Uporaba naravnih repelentov: priprava rastlinskih izvlečkov, kot je na primer česnov pripravek, lahko odganja nekatere škodljivce.

Redno spremljanje sadovnjaka in pravočasno ukrepanje sta ključnega pomena za ohranjanje zdravja dreves in zagotavljanje kakovostnega pridelka.

8. Obrezovanje in oblikovanje krošnje

Pravilno obrezovanje je ključno za zdravje drevesa, oblikovanje močne strukture in zagotavljanje kakovostnega pridelka.

• Obrezovanje mladih dreves: v prvih letih po sajenju je cilj oblikovati močno ogrodje. Odstranimo poškodovane, križajoče se ali navznoter rastoče veje ter vzpostavimo uravnoteženo krošnjo.
• Vzdrževalno obrezovanje odraslih dreves: redno odstranjujemo odmrle, bolne ali poškodovane veje ter veje, ki senčijo notranjost krošnje. To izboljša zračenje in osvetlitev, kar zmanjšuje tveganje za bolezni.
• Čas obrezovanja: obrezovanje izvajamo v obdobju mirovanja, običajno pozimi ali zgodaj spomladi, preden se začne brstenje.

9. Namakanje in upravljanje z vodo

Ustrezna oskrba z vodo je ključnega pomena za rast in rodnost sadnega drevja.

• Mladi nasadi: v prvih letih po sajenju drevesa potrebujejo redno zalivanje, zlasti v sušnih obdobjih. Tla naj bodo enakomerno vlažna, vendar ne premočena.
• Odrasla drevesa: globoko in redno zalivanje spodbuja razvoj globokega koreninskega sistema. Posebno pozornost namenimo obdobjem suše in fazam intenzivne rasti ter razvoja plodov.
• Mulčenje: uporaba organskega mulča okoli drevesa pomaga zadrževati vlago, uravnava temperaturo tal in zmanjšuje rast plevela.

10. Kolobarjenje in medvrstne zasaditve

Pravilno načrtovanje zasaditev lahko izboljša zdravje tal in zmanjša pojav škodljivcev.

• Kolobarjenje: čeprav sadno drevje ostaja na istem mestu več let, je pri načrtovanju novih zasaditev pomembno upoštevati prejšnje kulture na zemljišču. Izogibamo se sajenju sadnega drevja na mestih, kjer so prej rasle sorodne vrste, da zmanjšamo tveganje za bolezni.
• Medvrstne zasaditve: sajenje pokrovnih rastlin ali zelenjavnih kultur med vrstami sadnega drevja lahko izboljša strukturo tal, poveča biotsko raznovrstnost in odvrača nekatere škodljivce.

11. Pobiranje pridelka in shranjevanje

Pravilno pobiranje in shranjevanje plodov zagotavlja njihovo kakovost in podaljša rok uporabnosti.

• Čas pobiranja: plodove pobiramo, ko dosežejo optimalno zrelost, kar se razlikuje glede na sorto in namen uporabe (takojšnja poraba ali shranjevanje).
• Postopek pobiranja: plodove previdno odstranimo z drevesa, da preprečimo poškodbe, ki bi lahko vodile v gnitje.
• Shranjevanje: plodove shranjujemo v hladnih, temnih in dobro prezračenih prostorih z ustrezno vlažnostjo, da preprečimo izsuševanje ali razvoj plesni.

12. Redno spremljanje in beleženje

Vodenje evidenc o stanju dreves, opravljenih ukrepih in opaženih težavah pomaga pri dolgoročnem načrtovanju in izboljševanju pridelave.

• Dnevnik sadovnjaka: beležimo datume sajenja, sorte, uporabljena gnojila, termine obrezovanja, opažene bolezni ali škodljivce ter ukrepe, ki smo jih izvedli.
• Analiza tal in listov: redne analize tal in listov omogočajo prilagajanje gnojilnih in drugih agrotehničnih ukrepov glede na dejanske potrebe dreves.

13. Zaključek

Sadjarji, ki si prizadevajo za vrhunsko kakovost pridelka in trajnostno kmetovanje, se vse pogosteje odločajo za uporabo BGA organskega gnojila. To gnojilo, pridobljeno iz naravnih virov, ponuja številne prednosti, ki presegajo običajna pričakovanja.

• Izboljšana kakovost pridelka: uporaba BGA gnojila dokazano izboljša kakovost sadnega drevja, ki postanejo bolj aromatična in polnega okusa. Poleg tega so pridelki brez karšnihkoli pesticidov, herbicidov, fungicidov,… kar je ključnega pomena za zdravje potrošnikov. 
• Povečan pridelek in odpornost rastlin: BGA gnojilo spodbuja razvoj koreninskega sistema in izboljšuje strukturo tal, kar vodi do obilnejših pridelkov. Drevesa, gnojena izključno z BGA, so bolj odporna na stres zaradi neugodnih vremenskih razmer in bolezni, kar zmanjšuje potrebo po dodatnih kemičnih sredstvih. 
• Trajnostno kmetovanje in varovanje okolja: z uporabo BGA gnojila sadjarji prispevajo k ohranjanju okolja. Gnojilo izboljšuje in ohranja kakovost tal, zmanjšuje potrebo po kolobarjenju ter odpravlja uporabo kemičnih gnojil in pesticidov. To vodi k bolj zdravemu ekosistemu in trajnostni pridelavi. 
• Ekonomičnost in donosnost: povečan pridelek in kakovost jabolk pomenita višji dohodek za pridelovalce. Poleg tega odpornost rastlin proti suši in boleznim zmanjšuje stroške za zaščitna sredstva in namakanje, kar prispeva k večji ekonomičnosti pridelave.