Sejanje in vzgoja brokolija z uporabo organskih gnojil

Brokoli (Brassica oleracea var. italica) je hranilno bogata zelenjava, ki zaradi svojih zdravilnih lastnosti in vsestranske uporabe v kulinariki zavzema pomembno mesto v sodobni prehrani. Za uspešno gojenje brokolija je ključno razumeti njegove rastne potrebe in upoštevati pravilne agrotehnične ukrepe. V tem članku se bomo osredotočili na sajenje in vzgojo brokolija z uporabo organskih gnojil, ki so trajnostna alternativa kemičnim gnojilom in prispevajo k ohranjanju okolja.

1. Izbira primernega mesta in priprava zemlje

Brokoli uspeva na sončnih legah z rahlo kislim do nevtralnim pH tal (6,0–7,0). Tla morajo biti dobro drenirana, bogata z organsko snovjo in hranili. Pred sajenjem je potrebno zemljo temeljito pripraviti:

a) Globoko oranje: zemljo preorite do globine 25–30 cm, da omogočite dobro razraščanje korenin.

b) Dodajanje organskih snovi: pred sajenjem zemljo obogatite z dobro zrelim kompostom ali organskim gnojilom. Kompost izboljša strukturo tal, poveča vsebnost hranil in spodbuja aktivnost koristnih talnih mikroorganizmov.

c) Preverjanje pH tal: če je pH prenizek, ga lahko popravite z dodatkom apna.

2. Sajanje brokolija

Brokoli lahko gojimo iz semena ali sadik. Za optimalen razvoj je pomembno upoštevati naslednje korake:

a) Čas sajenja: brokoli je hladnoobstojna rastlina, ki uspeva v spomladanskih in jesenskih razmerah. Spomladi sejemo, ko se tla segrejejo na vsaj 10 °C, jeseni pa približno 10–12 tednov pred prvo zmrzal.

b) Razmiki: sadike ali semena sadimo v vrstice s razmikom 45–60 cm, med posameznimi rastlinami pa pusti 30–45 cm. Globina sajenja naj bo približno 1–2 cm.

c) Zaščita pred mrazom: v zgodnjih fazah rasti lahko brokoli zaščitite s prekrivno folijo ali netkanim tekstom, da preprečite poškodbe zaradi zmrzali.

3. Uporaba organskih gnojil

Organska gnojila so ključnega pomena za zagotavljanje uravnoteženega vnosa hranil, ki so potrebna za optimalen razvoj brokolija. Najpomembnejša organska gnojila za brokoli so:

a) Kompost: izboljša strukturo tal in zagotavlja počasi sproščajoča se hranila. Pred sajenjem vnesite 5–10 kg komposta na kvadratni meter.

b) Gnojenje: dobro zrel in uležan gnoj (kravji, konjski ali perutninski) je bogat z dušikom, fosforjem in kalijem. Uporabite ga v količini 3–4 kg na kvadratni meter. Če gnoj ni dobro uležan, se lahko nadejete veliko plevela.

c) Kostna moka: vsebuje fosfor in kalij, ki spodbujata razvoj korenin in cvetov.

d) Morske alge: vsebujejo mikrohranila in spodbujajo rast korenin ter odpornost rastlin.

e) BGA organsko gnojilo je odlična izbira, saj zagotavlja rastlinam vse potrebne hranila, vključno z dušikom, fosforjem in kalijem, ter hkrati izboljšuje strukturo tal. Na kvadratni meter ga potrebujete od 160 do 200 gramov. Bojazen, da bi uporabili preveč BGA gnojila, je odveč.

f) Gnojila vnašajte v tla pred sajenjem ali v začetnih fazah rasti. Brokoli ima visoke potrebe po dušiku, zato lahko v fazi intenzivne rasti dodate dodatno količino komposta ali gnojil. Pazite, da ne prekoračite priporočenih količin, saj prekomerna uporaba dušika lahko povzroči prekomerno rast listov na račun tvorbe glavic.

4. Zalivanje in nega

Brokoli potrebuje enakomerno vlažna tla, saj je občutljiv na sušo. Zalivajte redno, še posebej v sušnih obdobjih, vendar pazite, da se voda ne nabira v tleh, saj to lahko povzroči gnitje korenin.

Plevel redno odstranjujte, da zmanjšate konkurenco za hranila in vodo. Mulčanje z organskimi materiali, kot so slama, listje ali trave, lahko pomaga ohranjati vlažnost tal in preprečuje rast plevela.

5. Obiranje glavic

Brokoli je pripravljen za obiranje, ko so glavice dobro oblikovane in trdne, preden se cvetni popki začnejo odpirati. Glavice odrežite ostrim nožem, pri čemer pustite nekaj stebla, da spodbudite rast stranskih glavic. Po obiranju glavic lahko rastlina še naprej proizvaja manjše stranske glavice, ki so prav tako užitne.

6. Varstvo pred boleznimi in škodljivci

Brokoli je občutljiv na različne bolezni in škodljivce, kot so glivične okužbe, gosenice kapusovega belina in listne uši. Organski pristopi k varstvu vključujejo:

a) Kolobarjenje: izogibajte se sajenju brokolija ali drugih rastlin na istem mestu več let zapored. Pri uporabi BGA gnojila se tega procesa izognete, saj kolobarjenje z uporabo BGA ni več nujno potrebno.

b) Naravni insekticidi: uporaba naravnih sredstev, kot so česnov izvleček ali koprivin prevretek lahko pomaga pri zatiranju škodljivcev.

c) Mehanska zaščita: uporaba mrež ali prekrivne folije lahko prepreči napade žuželk.

d) Redno preverjanje: redno preverjajte rastline in odstranjujte okužene dele.

7. Podrobnejša razlaga o hranilih in njihovem vplivu na brokoli

a) Dušik (N): pomemben za rast listov in stebel. Pomanjkanje dušika povzroči zaostanek v rasti in rumenjenje listov.

b) Fosfor (P): ključen za razvoj korenin in cvetov. Pomanjkanje fosforja povzroči šibko rast in vijolično obarvanje listov.

c) Kalij (K): pomemben za odpornost rastlin pred boleznimi in stresnimi razmerami. Pomanjkanje kalija povzroči povečano občutljivost na sušo in bolezni.

8. Podrobnejša razlaga o boleznih in škodljivcih

Glivične okužbe:

a) Kapusna plesen: povzroča jo oomiceta. Bolezen se hitreje širi v hladnejšem in vlažnem vremenu. Največ težav povzroča pri gojenju sadik, kasneje pa se pojavlja na kapusnicah zlasti v poznem poletju in jeseni. Tudi pri spomladanskem pridelovanju v tunelih lahko precej prizadene brokoli ali cvetačo.

b) Črna žilavka: prepoznamo jo po vodenih, bledo rumenih pegah nepravilnih oblik na listnih robovih. Pege se širijo v notranjost lista vzdolž glavne listne žile, kjer se oblikuje madež v obliki črke »V«. Pege se združujejo in kasneje porjavijo, ravno tako žile. Iz obole- lih listov se bakterije razširijo do stebla in korenin. Okužene rastline rastejo naprej, a ob prerezu glave vidimo črno obarvano tkivo. Črno žilavko kasneje spremljajo še mehke gnilobe, ki jih povzročajo druge bakterije. Najpomembnejši vir okužbe je okuženo seme, zato sejemo zdrav in certificiran semenski material.

Škodljivci:

a) Kapusov belin: največ škode na brokoliju naredijo gosenice , ki se prehranjujejo z listi. Najboljša preventiva spomladi je pokrivanje cele grede s kopreno, v vročih dneh pa z insektno mrežo.

b) Kapusova muha: samica odlaga jajčeca na tla v bližino kapusnic. Iz jajčec se izležejo ličinke, ki dobijo svojo hrano iz podzemnega dela kapusnic, korenin. Najboljša zaščita je, da samicam preprečimo odlaganje jajčec ob steblo. Pri manjšemu številu sadik brokolija uporabimo kartončke z luknjo na sredini.

9. Podrobnejša razlaga o vrtni ekologiji

Kolobarjenje:

a) Primer predhodnic in naslednic: dobre predhodnice za brokoli so stročnice, kot so fižol in grah, ki obogatijo tla z dušikom. Naslednice naj bodo rastline iz družin, ki niso križnice, kot so paradižnik ali korenje, da se zmanjša tveganje za bolezni.

Spremljevalne rastline:

a) Koriander in kadulja: te rastline odvračajo škodljivce, kot so kapusova muha in gosenice.

b) Metuljnice: te rastline privabljajo koristne žuželke, kot so parazitske ose, ki se hranijo s škodljivci.

10. Podrobnejša razlaga o zalivanju

a) Optimalna količina vode v fazi rasti: v začetnih fazah rasti brokoli potrebuje približno 2,5 cm vode na teden. Med tvorbo glavic pa se potreba po vodi poveča na približno 4 cm na teden.

b) Najboljši način je kapljično zalivanje, saj zagotavlja enakomerno vlaženost tal in zmanjšuje tveganje za glivične okužbe. Za izkušene vrtičkarje prav gotovo delo z zalivalko ni tuje.

11.Razlaga o mikroorganizmih v tleh

Vloga koristnih mikroorganizmov:

a) Mikoriza: te glive tvorijo simbiotsko razmerje s koreninami rastlin, kar izboljša prevzem hranil, še posebej fosforja.

b) Aktivacija mikroorganizmov: z dodatkom komposta ali gnoja lahko spodbujamo aktivnost koristnih mikroorganizmov, ki razgrajujejo organsko snov in sproščajo hranila v obliki, ki je dostopna rastlinam. Več o delovanju BGA si lahko preberete na spletni strani www.bga.si.

12. Sorte brokolija

a) Zgodnje sorte: sorte, kot je ‘Calabrese’, so primerne za spomladansko sajenje in imajo krajšo vegetacijsko dobo.

b) Pozne sorte: sorte, kot je ‘Belstar’, so primerne za jesensko sajenje in imajo daljšo vegetacijsko dobo.

c) Stranske glavice: nekatere sorte, kot je ‘Broccolo Romanesco’, tvorijo stranske glavice, ki so prav tako užitne in omogočajo daljše obdobje obiranja.

13. Zaključek z empiričnimi dokazi

Študije kažejo, da organsko gojenje brokolija, kot je BGA organsko gnojilo, lahko poveča pridelke za 10–15 % v primerjavi s konvencionalnimi metodami, hkrati pa izboljša kakovost tal in zmanjša potrebo po sintetičnih kemikalijah.

Shopping Cart0

Košarica