Ali patent govori o energiji ali o organizaciji energijskih tokov?

V prvem članku smo pokazali, da mednarodni patent WO2012003782A1 izhaja iz vprašanja pretvorbe sončne energije v biološko maso.

V drugem smo pojasnili, zakaj avtor razume fizikalne zakonitosti kot temelj vseh bioloških procesov.

V tretjem članku smo uvedli pojem energijskega stanja biološkega sistema, v četrtem pa pokazali, da patent ne ščiti posamezne kemijske sestave izdelka, temveč predvsem proizvodni postopek.

Šele zdaj lahko odgovorimo na vprašanje, ki se postopoma odpira skozi celotno serijo:

Kaj želi ta postopek pravzaprav doseči?

Odgovor je presenetljivo preprost.

Patent ne izhaja iz predpostavke, da rastlini primanjkuje energije. Sončna energija je že prisotna. Raziskovalna hipoteza predlaga nekaj drugega – da je mogoče vplivati na način, kako biološki sistem to energijo sprejema, organizira in pretvarja v novo biološko maso.

Energije ni mogoče ustvariti

Eden najosnovnejših zakonov fizike je zakon o ohranitvi energije.

Energije ni mogoče ustvariti iz nič in je ni mogoče uničiti. Lahko se le pretvarja iz ene oblike v drugo.

To velja tudi za rastline.

Vir energije za fotosintezo ni gnojilo, temveč sončna svetloba. Hranila omogočajo rast, vendar sama po sebi ne morejo nadomestiti energije, ki poganja fotosintezo.

Če torej patent ne ustvarja nove energije, se pojavi temeljno vprašanje:

Kaj potem sploh poskuša spremeniti?

Ali je pomembnejša količina ali organizacija?

Predstavljajmo si dve reki.

Obe prenašata popolnoma enako količino vode.

V prvi voda teče mirno in enakomerno.

V drugi nastajajo vrtinci, zastoji in razlivanje.

Čeprav je količina vode enaka, je njena uporabnost popolnoma različna.

Podobno razmišljanje poznamo tudi v biologiji.

Celica ne potrebuje zgolj energije. Potrebuje organiziran energijski tok, ki ob pravem času doseže pravi encim, pravo presnovno pot in pravo mesto v celici.

Življenje zato ni odvisno samo od količine energije, temveč tudi od njene prostorske in časovne organizacije.

ATP ni vir energije, temveč njen prenašalec

To lepo ponazarja ATP (adenozin trifosfat), ki ga pogosto imenujemo energijska valuta celice.

ATP energije ne ustvarja.

Njegova naloga ni kopičenje energije, temveč njen prenos. Energijo, pridobljeno pri fotosintezi ali celičnem dihanju, začasno shrani in jo ob pravem času prenese tja, kjer jo celica potrebuje.

Če ta prenos odpove, celica kljub prisotni energiji ne more normalno delovati.

Tudi ta primer kaže, da je v biologiji pomembna ne le količina energije, ampak predvsem način njenega usmerjanja.

Kaj pomeni izraz »kodiranje«?

Dr. Zhang Jianmin pri razlagi patenta pogosto uporablja izraz »kodiranje energije«.

Pomembno je poudariti, da izraz ni mišljen v računalniškem ali digitalnem smislu.

Patent izhaja iz predpostavke, da proizvodni postopek spremeni fizikalne lastnosti vhodnega materiala. Dr. Zhang ta proces opisuje z izrazom »kodiranje«, pri čemer ne govori o ustvarjanju nove energije, temveč o spremembi organizacije pogojev, v katerih material kasneje sodeluje v bioloških procesih.

Če uporabimo glasbeno primerjavo: enake note lahko ustvarijo kaos ali simfonijo. Razlika ni v številu tonov, temveč v njihovi razporeditvi.

Podobno patent raziskuje možnost, da pri fotosintezi ni odločilna zgolj količina razpoložljive energije, ampak tudi način, kako jo biološki sistem sprejme, usmeri in pretvori v biološko maso.

Schrödinger in vprašanje reda

Leta 1944 je fizik Erwin Schrödinger v knjigi Kaj je življenje? zastavil eno ključnih vprašanj moderne biologije.

Kako lahko živi sistemi ohranjajo svojo visoko stopnjo urejenosti, če narava spontano teži k povečevanju nereda?

Njegov odgovor je bil, da življenje ne temelji na ustvarjanju energije, temveč na sposobnosti vzdrževanja reda z neprestanim pretokom energije skozi sistem.

To ni dokaz delovanja tehnologije BGA.

Predstavlja pa pomemben znanstveni okvir, znotraj katerega postane raziskovanje organizacije energijskih tokov smiselno raziskovalno vprašanje.

Ali je zdaj jasno, zakaj BGA ni klasično gnojilo?

Po petih člankih postane razumljivo, zakaj tehnologije BGA ni mogoče opisati kot običajno organsko ali mineralno gnojilo.

Njegov namen ni predvsem dodajanje hranil rastlini.

Raziskovalna hipoteza patenta predlaga drugačen pristop.

Če je mogoče izboljšati način, kako rastlina uporablja že razpoložljivo sončno energijo, potem lahko ista količina svetlobe ustvari več biološke mase.

Prav zato se jedro patenta ne ukvarja predvsem s kemijsko sestavo izdelka, ampak s postopkom njegove priprave.

Kaj patent dejansko predlaga?

Na tej stopnji serije še ne moremo govoriti o dokončno pojasnjenem mehanizmu delovanja.

Lahko pa rekonstruiramo logiko raziskovalne hipoteze.

• Sončna energija ostaja edini primarni vir energije za fotosintezo.
• Hranila sama po sebi ne določajo učinkovitosti pretvorbe energije v biomaso.
• Patentirani proizvodni postopek spremeni lastnosti vhodnega materiala.
• Tako pripravljen material naj bi vplival na način, kako biološki sistem uporablja že obstoječo energijo.

Kako se to zgodi, bo predmet naslednjih poglavij, ko bomo začeli analizirati patentirano proizvodno napravo in tehnološki postopek.

Kaj smo do sedaj ugotovili?

Po petih člankih lahko že precej natančno rekonstruiramo osnovno logiko patenta.

✔ Primarni vir energije za rastline ostaja sonce.

✔ Fotosinteza je proces pretvorbe svetlobne energije v biološko maso.

✔ Učinkovitost ni odvisna samo od količine energije, ampak tudi od njene organizacije.

✔ Patent ščiti predvsem proizvodni postopek in ne posamezne kemijske sestave.

✔ Raziskovalna hipoteza predlaga, da lahko ustrezno pripravljen material vpliva na organizacijo energijskih tokov v biološkem sistemu.

Kako to doseže, pa ostaja osrednje raziskovalno vprašanje nadaljevanja serije.

Po petih poglavjih postaja jasno, da se patent BGA ne ukvarja predvsem z vprašanjem, koliko energije ima rastlina na voljo.

Njegovo temeljno raziskovalno vprašanje je drugačno.

Ali je mogoče vplivati na način, kako se energija znotraj biološkega sistema organizira, prenaša in na koncu pretvori v novo biološko maso?

Če je odgovor pritrdilen, potem se odpre povsem novo raziskovalno področje, v katerem produktivnost rastline ni odvisna le od količine svetlobe ali hranil, temveč tudi od učinkovitosti upravljanja energijskih tokov.

V naslednjem poglavju bomo zato prvič podrobneje analizirali srce patenta – proizvodno napravo – in poskusili odgovoriti na vprašanje, zakaj avtor trdi, da je prav proizvodni postopek jedro celotnega izuma.