Od kemijske sestave k fizikalnemu stanju materiala

Raziskovalno vprašanje

Po sedmih poglavjih smo prišli do pomembnega spoznanja. Patent WO2012003782A1 ne namenja največ pozornosti kemični sestavi vhodnega materiala, temveč postopku njegove priprave.

S tem se odpre novo raziskovalno vprašanje:

Kako lahko pripravimo material tako, da bo v biološkem sistemu deloval drugače, ne da bi pri tem spremenili njegovo osnovno kemijsko sestavo?

Prav tu patent prvič sistematično uvede elektromagnetno obdelavo kot del tehnološkega postopka.

Delovna hipoteza

Če rekonstruiramo logiko patenta, lahko delovno hipotezo zapišemo takole:

Če je delovanje materiala odvisno ne le od njegove kemijske sestave, temveč tudi od njegovega relativnega energijskega stanja, potem lahko nadzorovana elektromagnetna obdelava predstavlja način priprave materiala pred njegovo uporabo v biološkem sistemu.

To ni dokaz.

To je raziskovalna hipoteza, iz katere izhaja nadaljnja zasnova patentirane tehnologije.

Zakaj patent sploh uporablja elektromagnetno polje?

Na prvi pogled se zdi vprašanje nenavadno.

Zakaj bi patent s področja kmetijstva uporabljal elektromagnetno polje?

Odgovor postane razumljiv šele, ko opustimo predstavo, da je cilj postopka dodajanje energije.

Patent tega nikjer ne trdi.

Nasprotno.

Njegova raziskovalna logika temelji na vprašanju, ali je mogoče material pripraviti v drugačno začetno stanje, še preden pride v stik z rastlino.

Če je to mogoče, potem elektromagnetno polje ni vir energije, ampak tehnološko orodje za pripravo materiala.

Ne gre za dodajanje energije

To je ena najpomembnejših ugotovitev dosedanje analize.

Patent nikjer ne opisuje elektromagnetnega polja kot novega vira energije.

Prav tako ne trdi, da naprava ustvarja energijo.

To bi bilo v nasprotju z osnovnimi fizikalnimi zakonitostmi.

Raziskovalno vprašanje je drugačno.

Ali lahko nadzorovan elektromagnetni postopek pripravi material tako, da bo kasneje v biološkem sistemu sodeloval drugače?

Težišče se tako premakne z vprašanja količine energije na vprašanje začetnega stanja materiala.

Kemijska sestava ali fizikalno stanje?

To je verjetno najpomembnejša razlika v celotnem patentu.

Patent ne govori o ustvarjanju novih kemijskih spojin.

Ne opisuje nastanka novih elementov.

Ne predlaga nove kemije.

Predlaga drugačen način priprave materiala.

To pomeni, da raziskovalna hipoteza predvideva možnost, da material po postopku ohrani svojo kemijsko sestavo, vendar vstopi v biološki sistem v drugačnem relativnem energijskem stanju.

To razliko si lahko predstavljamo z znano fizikalno analogijo.

Kos železa in magnet sta lahko sestavljena iz skoraj enakega materiala.

Razlika ni predvsem v kemijski sestavi, temveč v organizaciji magnetnih domen.

Če to analogijo prenesemo na BGA, lahko raziskovalno hipotezo razumemo takole:

Huminska kislina, aminokislina ali drug vhodni material lahko po postopku priprave ohrani svojo kemijsko sestavo, vendar v biološki sistem vstopa v drugačnem relativnem energijskem stanju.

Patent ne trdi, da gre za magnetizacijo materiala.

Primer z magnetom služi izključno kot fizikalna analogija, ki pomaga razumeti razliko med kemijsko sestavo in organizacijo sistema.

Zakaj je elektromagnetna obdelava zanimiva?

Odgovor je preprost.

Ker omogoča nadzor.

Patent že od začetka poudarja pomen ponovljivosti.

Če želimo pripravo materiala izvajati vedno na enak način, potrebujemo parametre, ki jih lahko natančno določimo.

Elektromagnetni parametri imajo prav to lastnost.

Lahko jih merimo.

Lahko jih nadzorujemo.

Lahko jih prilagajamo.

Lahko jih ponavljamo.

Prav zato predstavljajo zanimivo raziskovalno orodje.

Relativno energijsko stanje

V enem izmed zadnjih pogovorov je dr. Zhang uporabil izraz:

相对能态

Relativno energijsko stanje.

Ta izraz pomeni pomemben premik v razumevanju patenta.

Ne sprašujemo se več:

Koliko energije vsebuje material?

Temveč:

V kakšnem energijskem stanju se nahaja?

Tudi v fiziki večine procesov ne določajo absolutne vrednosti, temveč razlike med stanji.

Električni tok nastane zaradi razlike električnega potenciala.

Toplotni tok nastane zaradi razlike temperatur.

Voda teče zaradi razlike višin.

Tudi biološki sistemi delujejo zaradi neprestanega prehajanja med različnimi energijskimi stanji.

Prav zato postaja pojem relativnega energijskega stanja eden ključnih pojmov za razumevanje BGA.

Kaj pomeni “kodiranje”?

Dr. Zhang pogosto uporablja izraz 编码 – kodiranje.

Če sledimo raziskovalni logiki patenta in njegovemu izrazoslovju, lahko ta pojem razumemo kot postopek priprave materiala v določeno relativno energijsko stanje, ki naj bi nato vplivalo na njegovo delovanje v biološkem sistemu.

To ostaja raziskovalna hipoteza.

Ali je takšno razumevanje pravilno, bomo preverjali v naslednjih poglavjih.

Kaj ta članek ne trdi

Pomembno je poudariti, česa ta članek ne trdi.

Ne trdi, da elektromagnetno polje ustvarja energijo.

Ne trdi, da je mehanizem delovanja že dokončno pojasnjen.

Ne trdi, da je priprava materiala enaka magnetizaciji.

Ne trdi, da so vse raziskovalne hipoteze že eksperimentalno potrjene.

Prav ta razlika ločuje znanstveni pristop od psevdoznanstvenih razlag.

Patent ne ponuja vseh odgovorov.

Postavlja raziskovalna vprašanja in razvija tehnološki postopek, s katerim jih poskuša preveriti.

Kaj smo ugotovili?

✔ Patent uporablja elektromagnetno polje kot del priprave materiala.

✔ Težišče raziskave ni dodajanje energije, ampak priprava začetnega stanja materiala.

✔ Elektromagnetna obdelava omogoča nadzorovan in ponovljiv tehnološki postopek.

✔ Pojem relativnega energijskega stanja postaja osrednji koncept nadaljnje analize.

✔ “Kodiranje” lahko razumemo kot raziskovalni izraz za pripravo materiala v določeno relativno energijsko stanje.

Patent v enem stavku

Patent uporablja elektromagnetno obdelavo kot tehnološki postopek priprave materiala, katerega cilj ni povečanje količine energije, temveč priprava materiala v drugačno relativno energijsko stanje pred njegovo uporabo v biološkem sistemu.

Po osmih poglavjih postaja raziskovalna logika patenta vse bolj jasna.

BGA ne gradi nove kemije.

Gradi fizikalni model priprave materiala.

Elektromagnetno polje v tej zgodbi ni skrivnostna sila, temveč natančno nadzorovan tehnološki parameter.

Če pa material po pripravi res vstopi v drugačno relativno energijsko stanje, se pojavi novo vprašanje.

Kako lahko takšno stanje sploh izmerimo?

Prav temu bo posvečeno deveto poglavje.