
Gojenje graha z uporabo BGA organskega gnojila
Grah (Pisum sativum) je stročnica, ki obogati tla z dušikom in je primerna za zgodnje spomladansko in jesensko sajenje. Organska gnojila, kot je BGA organsko gnojilo, spodbujajo močno rast, bogato cvetenje in pridelek, hkrati pa izboljšujejo kakovost tal.
1. Izbira sorte in pogojev za rast
Grah delimo na:
- Nizki grah (določene sorte) – ne potrebuje opore, zgodaj dozori.
- Visoki grah (nedoločene sorte) – potrebuje oporo, daljše obdobje rasti.
- Sladki sladkorni grah – užitni stroki brez nitk.
Optimalni pogoji za rast:
- Temperatura: 10–20 °C (najboljša rast pri 15 °C)
- Sonce: vsaj 6 ur dnevno
- Tla: dobro odcedna, rahlo kisla do nevtralna (pH 6,0–7,5)
- Vlažnost: redno zalivanje, vendar brez zastajanja vode
2. Setev graha
Grah najbolje uspeva s setvijo neposredno na prosto, saj ne prenaša presajanja.
Kdaj sejati grah?
- Zgodaj spomladi: februar–april (ko se tla ogrejejo na vsaj 5 °C)
- Jesenska setev: september–oktober (za prezimne sorte)
Postopek setve:
- Globina sejanja: 3–5 cm
- Razmik med semeni: 5–8 cm
- Razmik med vrstami: 30–50 cm
- Grah kali v 7–14 dneh, odvisno od temperature.
3. Uporaba organskih gnojil
Kot stročnica grah veže dušik iz zraka, zato potrebuje predvsem fosfor (P) in kalij (K) za dober razvoj korenin in cvetov.
Gnojenje z BGA organskim gnojilom: pred setvijo: 80–100 g/m², da izboljšamo strukturo tal, med rastjo (dognojevanje po 4 tednih): 50–80 g/m² in ob nastajanju cvetov: 40–60 g/m², da spodbudimo tvorbo strokov.
Dodatna organska hranila:
- Kompost: izboljša zadrževanje vlage.
- Lesni pepel: dodamo peščico za več kalija.
- Morske alge: naravni spodbujevalec rasti.
4. Nega rastlin
- Podpora: višji grah potrebuje oporo iz mrež ali vejic.
- Zalivanje: redno, še posebej med cvetenjem in nastajanjem strokov.
- Mulčenje: slama ali pokošena trava preprečujeta izsuševanje.
5. Varstvo pred boleznimi in škodljivci
Najpogostejše bolezni:
- Plesen (Peronospora) – preprečujemo s sajenjem na zračna mesta.
- Rja graha – pojavijo se rdeče-rjave pike, sadimo odporne sorte.
Škodljivci:
- Grahov zavrtač – uničuje mlade stroke, preprečimo z zgodnjo setvijo.
- Polži – uporabimo zastirko iz žagovine ali jajčnih lupin
6. Obiranje in shranjevanje graha
- Zrelost: 50–80 dni po setvi, odvisno od sorte.
- Obiranje: vsakih 2–3 dni, da spodbudimo nastanek novih strokov
Shranjevanje:
- Svež grah: v hladilniku do 5 dni.
- Zamrzovanje: ohranimo sladek okus in hranila.
- Sušenje: za uporabo v juhah in enolončnicah.
7. Kolobarjenje in spremljevalne rastline
- Dobri sosedje: korenje, redkvica, solata, fižol
- Slabi sosedje: česen, čebula (zavirata rast graha)
8. Zaključek
Grah je nezahtevna in koristna rastlina, ki tla bogati z dušikom. Z uporabo BGA organskega gnojila omogočimo boljšo rast, večji pridelek in izboljšamo kakovost tal za naslednje rastline v kolobarju.