
Gojenje paprike z uporabo organskih gnojil
Paprika (Capsicum annuum) je toploljubna rastlina, ki zahteva skrbno pripravo tal, pravilno gnojenje in ustrezne rastne pogoje za optimalni pridelek. Uporaba organskih gnojil izboljšuje strukturo tal, povečuje vsebnost hranil in krepi odpornost rastline proti boleznim in škodljivcem.
1. Izbira mesta in priprava tal
Paprika najbolje uspeva na sončnih legah, zaščitenih pred vetrom. Potrebuje rahla, dobro odcedna tla z nevtralnim do rahlo kislim pH (6,0–7,0).
Priprava tal:
- Globoko rahljanje: tla prekopljemo do globine 30 cm, da izboljšamo prezračevanje in rast korenin.
- Obogatitev z organsko snovjo: pred sajenjem dodamo 5–8 kg komposta ali 3–4 kg dobro uležanega gnoja na kvadratni meter.
- Preverjanje pH tal: če so tla preveč kisla, dodamo apno, če so bazična, pa organsko snov, kot je šota.
2. Sajenje paprike
Paprika je toploljubna rastlina, zato jo v srednji Evropi gojimo kot sadiko.
Vzgoja sadik:
- Sejanje: februarja ali marca semena posejemo v setvene pladnje pri temperaturi 22–26 °C.
- Presajanje v lončke: ko rastline razvijejo dva prava lista, jih presadimo v večje lončke (8–10 cm premera).
- Kaljenje in utrjevanje: sadike 7–10 dni pred sajenjem na prosto postopoma navajamo na zunanje pogoje.
Sajenje na prosto:
- Čas sajenja: ko mine nevarnost pozebe in so nočne temperature nad 12 °C (maj–junij).
- Razmik: 40–50 cm med rastlinami in 60–70 cm med vrstami.
- Globina sajenja: Sadike sadimo do prvih listov, kar omogoča razvoj močnega koreninskega sistema.
3. Uporaba organskih gnojil
Paprika potrebuje dušik (N), fosfor (P) in kalij (K) za močno rast in tvorbo plodov. Organska gnojila zagotavljajo ta hranila na naraven način.
Priporočena organska gnojila:
- Kompost: pred sajenjem vnesemo 5 kg na kvadratni meter, izboljša zadrževanje vlage.
- Hlevski gnoj: pomaga pri dolgoročnem sproščanju hranil. Uporabimo 3 kg/m².
- Lesni pepel: bogat s kalijem, ki spodbuja tvorbo plodov. Dodamo peščico na kvadratni meter.
- BGA organsko gnojilo: ob sajenju: 150–180 g/m², za začetno rast. Dognojevanje v fazi cvetenja in razvoja plodov (junij–julij), 40–80 g/m².
4. Zalivanje in nega
- Zalivanje: paprika potrebuje redno zalivanje, še posebej v sušnih obdobjih. Najbolje je zalivati zjutraj ali zvečer, da preprečimo ožige.
- Pletje in rahljanje: preprečuje plevel in izboljšuje dostop kisika do korenin.
- Mulčenje: slama, pokošena trava ali listje pomagajo pri zadrževanju vlage.
5. Podpora in obrezovanje
- Opora: višje sorte potrebujejo oporo (palice ali mreže), da preprečimo lomljenje stebel.
- Obrezovanje: odstranjevanje spodnjih listov in stranskih poganjkov izboljša kroženje zraka ter zmanjša tveganje za bolezni.
6. Varstvo pred boleznimi in škodljivci
Bolezni:
- Plesen paprike (Phytophthora capsici): pojavi se zaradi prekomerne vlage. Preprečimo s pravilnim kolobarjenjem in dobrim prezračevanjem.
- Bakterijska pegavost (Xanthomonas campestris): simptomi so temne pege na listih in plodovih. Preprečujemo z zdravimi sadikami in pravilno higieno vrta.
Škodljivci:
- Listne uši: odstranjujemo jih z naravnimi pripravki (koprivova brozga, neemovo olje).
- Tripsi: preprečimo jih z uporabo rumenih lepljivih plošč in spremljevalnim sajenjem (bazilika, ognjič).
- Polži: škodujejo mladim rastlinam. Rešitev je zastirka iz žagovine ali zdrobljenih jajčnih lupin.
7. Obiranje in shranjevanje plodov
Paprika začne zoreti 70–90 dni po presajanju. Plodove obiramo, ko dosežejo želeno barvo (zelena, rdeča, rumena ali oranžna).
Postopek obiranja:
- Ne trgamo plodov, temveč jih odrežemo s škarjami, da ne poškodujemo rastline.
- Redno obiranje spodbuja nadaljnje cvetenje in plodovitost.
- Shranjevanje: paprike hranimo v hladilniku pri 7–10 °C, lahko jih tudi sušimo ali vlagamo.
8. Kolobarjenje in spremljevalne rastline
- Kolobarjenje: paprike ne sadimo na isto mesto vsaj 3–4 leta.
- Dobre spremljevalne rastline: bazilika, ognjič, korenje (odvračajo škodljivce).
- Slabe spremljevalne rastline: krompir, paradižnik (podobne bolezni in škodljivci).
9. Zaključek
Paprika je zahtevna rastlina, ki pa z ustrezno nego in uporabo organskih gnojil daje bogat pridelek. Študije kažejo, da uporaba organskih gnojil poveča rodnost in izboljša okus plodov. BGA organsko gnojilo je še posebej učinkovito, saj omogoča postopno sproščanje hranil, izboljšuje zdravje tal in zmanjšuje potrebo po sintetičnih gnojilih. Z upoštevanjem pravilnih agrotehničnih ukrepov lahko dosežemo kvaliteten in zdrav pridelek paprike ter prispevamo k bolj trajnostnemu kmetijstvu.