Sejanje in vzgoja nizkega fižola z uporabo organskih gnojil
Nizki fižol (Phaseolus vulgaris) je priljubljena stročnica, ki hitro raste in ne potrebuje opore. Odlično uspeva v toplih in rodovitnih tleh, njegova vzgoja pa je enostavna. S pravilno oskrbo in uporabo kakovostnih organskih gnojil, kot je BGA, lahko dosežemo bogat in zdrav pridelek.
1. Izbira primernega mesta in priprava zemlje
Nizki fižol najbolje uspeva na sončnih rastiščih z rahlimi, dobro odcednimi tlemi.
- Rahljanje tal: tla prekopljemo do globine 20–30 cm, da omogočimo koreninam dostop do vode in hranil.
- Obogatitev tal: pred setvijo dodamo kompost ali uležan hlevski gnoj za izboljšanje rodovitnosti.
- Preverjanje pH: najboljša tla so rahlo kisla do nevtralna (pH 6,0–7,0).
- Izogibanje svežemu gnoju: fižol ne mara preveč dušika, zato ne gnojimo s svežim hlevskim gnojem.
2. Sejanje nizkega fižola
Nizki fižol sejemo neposredno na prosto, saj ne prenaša presajanja.
Čas sejanja:
- Neposredna setev: od sredine maja do julija, ko se tla ogrejejo nad 12 °C.
- Zaporedna setev: sejemo na vsakih 2–3 tedne za daljšo sezono obiranja.
Razmiki pri sajenju:
- Med semeni: 5–8 cm.
- Med vrstami: 40–50 cm.
- Globina sejanja: 2–3 cm.
Opomba: Fižol sejemo v topla tla, saj v hladnih tleh slabo kali in je bolj občutljiv na bolezni.
3. Uporaba organskih gnojil
Nizki fižol tvori simbiozo z bakterijami, ki vežejo dušik iz zraka, zato ne potrebuje veliko dušikovih gnojil.
- Kompost ali uležan hlevski gnoj: 3–5 kg/m² za izboljšanje strukture tal.
- Lesni pepel: naravni vir kalija, ki izboljšuje cvetenje in tvorbo strokov.
- BGA organsko gnojilo:
- Priporočena količina: 100–150 g/m².
- Koristi: pospešuje rast, krepi odpornost proti boleznim in izboljšuje pridelek.
- Uporaba: prvič pred setvijo, nato enkrat mesečno v obdobju rasti.
Opomba: prekomerno gnojenje z dušikom povzroči bujno rast listov na račun strokov.
4. Zalivanje in nega
Nizki fižol potrebuje redno vlago, vendar ne prenese zastajanja vode.
- Potreba po vodi: približno 2–3 cm na teden, odvisno od vremena.
- Kapljično namakanje: priporočljivo za enakomerno oskrbo z vodo.
- Mulčenje: slama ali pokošena trava pomaga ohranjati vlago in preprečuje rast plevela.
Dodatna nega:
- Redno rahljanje tal: pomaga preprečevati zbitost zemlje in izboljšuje dostopnost hranil.
- Odstranjevanje plevela: konkurenčne rastline lahko zmanjšajo pridelek.
- Obtrgovanje prvih strokov: spodbuja nastajanje novih cvetov in podaljša rodnost rastline.
5. Cvetenje in opraševanje
Nizki fižol ima samooplodne cvetove, zato ne potrebuje zunanjih opraševalcev.
- Spodbujanje cvetenja: dodatno zalivanje v sušnih obdobjih.
- Izogibanje stresu: suša ali temperaturna nihanja lahko povzročijo odpadanje cvetov.
6. Obiranje nizkega fižola
Fižol obiramo sproti, saj mladi stroki ostanejo mehki in okusni.
- Čas obiranja: približno 50–70 dni po setvi.
- Znaki zrelosti: stroki so napolnjeni, a še vedno mehki in brez vidnih trdih semen.
- Način obiranja: stroje previdno tržemo ali režemo s škarjami.
Opomba: Redno obiranje spodbuja nastajanje novih strokov in podaljša sezono pridelka.
7. Hranjenje in shranjevanje fižola
- Svež fižol: v hladilniku zdrži do 7 dni.
- Zamrzovanje: blanširani stroki ostanejo uporabni več mesecev.
- Sušenje: semena pustimo na rastlini, dokler se stroki ne posušijo, nato jih shranimo na suhem mestu.
8. Varstvo pred boleznimi in škodljivci
Nizki fižol je relativno odporen, vendar ga lahko napadejo nekatere bolezni in škodljivci.
Bolezni:
- Plesen in gnilobe: povzročajo prekomerna vlaga in slaba zračnost. Rešitev: redno rahljanje tal in sajenje v zadostnem razmiku.
- Bakterijska pegavost: povzroča rjave lise na listih. Rešitev: uporaba odpornih sort in pravilno kolobarjenje.
Škodljivci:
- Listne uši: povzročajo kodranje listov. Rešitev: pršenje z raztopino vode in mila.
- Polži: napadajo mlade rastline. Rešitev: jajčne lupine, žagovina ali naravni repelenti.
- Fižolova muha: ličinke napadajo korenine. Rešitev: prekrivanje tal in sajenje v topla tla.
9. Hranila in njihov vpliv na fižol
- Dušik (N): pomemben v zgodnji fazi rasti, vendar fižol večino dušika pridobi iz zraka.
- Fosfor (P): ključen za razvoj močnih korenin in cvetov.
- Kalij (K): izboljšuje cvetenje in tvorbo strokov.
10. Kolobarjenje in spremljevalne rastline
Fižol ne sadimo več let zaporedoma na isto mesto, saj lahko izčrpa tla.
Dobre spremljevalke:
- Korenje in redkev: ne tekmujejo za hranila.
- Ognjič: odganja škodljivce.
- Zelje: uporablja druga hranila kot fižol.
Slabe spremljevalke:
- Čebula in česen: lahko zavirata rast fižola.
- Grah: lahko prenaša podobne bolezni.
Z uporabo BGA gnojila ni potrebe po strogem kolobarjenju, saj ohranja rodovitnost tal.
11. Sorte nizkega fižola
- ‘Mascotte’ – kompaktna rast, idealen za posode.
- ‘Contender’ – zgodnja sorta z velikimi stroki.
- ‘Maxi’ – dolgi, tanki stroki, odporna sorta.
- ‘Borlotto’ – barvit fižol, odličen za sušenje.
12. Zaključek
Nizki fižol je enostaven za vzgojo in hitro obrodi. Pravilna priprava tal, uporaba kakovostnih organskih gnojil, kot je BGA, ter redna nega zagotavljajo zdrav in bogat pridelek, ki ga lahko uživamo svežega ali shranimo za kasnejšo uporabo.
