Sejanje in vzgoja brstičnega ohrovta z uporabo organskih gnojil
Brstični ohrovt (Brassica oleracea var. gemmifera) je odporna jesensko-zimska zelenjava, ki dobro prenaša nizke temperature in po prvi zmrzali postane še bolj okusen. Za uspešno rast potrebuje sončno lego, globoka rodovitna tla in pravilno oskrbo. Uporaba kakovostnih organskih gnojil, kot je BGA, zagotavlja zdrave rastline in bogat pridelek.
1. Izbira primernega mesta in priprava zemlje
Brstični ohrovt najbolje uspeva na sončnih rastiščih s srednje težkimi, globokimi in dobro odcednimi tlemi.
- Rahljanje tal: tla prekopljemo do globine 30 cm, da korenine lažje rastejo.
- Obogatitev tal: pred sajenjem dodamo kompost ali uležan hlevski gnoj za izboljšanje rodovitnosti.
- Preverjanje pH: najboljša tla so rahlo kisla do nevtralna (pH 6,0–7,0).
- Krepitev tal: brstični ohrovt najbolje uspeva na trdnejših tleh, zato po pripravi zemlje ne rahljamo preveč.
2. Sejanje in presajanje brstičnega ohrovta
Brstični ohrovt ima dolgo rastno dobo, zato ga sejemo zgodaj v sezoni.
Čas sajenja:
- Direktna setev: april-maj.
- Predhodna vzgoja sadik: marec–april v notranjih prostorih ali rastlinjaku, na prosto presadimo maja ali junija.
Razmiki pri sajenju:
- Med rastlinami: 50–60 cm.
- Med vrstami: 70–80 cm.
- Globina sejanja: 1–1,5 cm.
Opomba: mlade sadike presajamo v globoka tla, da razvijejo močne korenine in ostanejo stabilne v vetru.
3. Uporaba organskih gnojil
Brstični ohrovt potrebuje zadostno količino hranil za razvoj močnih listov in čvrstih brstov.
- Kompost ali uležan hlevski gnoj: 5–7 kg/m² za izboljšanje strukture tal.
- Lesni pepel: naravni vir kalija, ki spodbuja tvorbo čvrstih brstov.
- BGA organsko gnojilo:
- Priporočena količina: 150–200 g/m².
- Koristi: spodbuja močno rast, izboljšuje odpornost proti boleznim in krepi strukturo rastline.
- Uporaba: prvič pred sajenjem, nato vsakih 4–6 tednov v obdobju rasti.
Opomba: izogibamo se prekomernemu gnojenju z dušikom, saj lahko to povzroči bujno rast listov na račun razvoja brstov.
4. Zalivanje in nega
Brstični ohrovt je odporen na sušo, vendar za optimalen razvoj potrebuje redno zalivanje.
- Potreba po vodi: približno 3–4 cm na teden, odvisno od vremena.
- Kapljično namakanje: priporočljivo za enakomerno oskrbo z vodo.
- Mulčenje: slama ali pokošena trava pomaga zadrževati vlago in preprečuje rast plevela.
Dodatna nega:
- Privezovanje stebel: višje sorte lahko obteži veter ali teža brstov, zato jih po potrebi opremimo z oporo.
- Odstranjevanje spodnjih listov: ko se začnejo razvijati brsti, postopoma odstranjujemo spodnje liste, da izboljšamo kroženje zraka.
- Zastiranje tal: pomaga pri ohranjanju vlage in zaščiti korenin pred ekstremnimi temperaturami.
5. Obiranje brstičnega ohrovta
Brstični ohrovt je pripravljen za obiranje jeseni in pozimi, ko so brsti trdni in dobro razviti.
Znaki zrelosti:
- Brsti so veliki 2–4 cm in čvrsti na dotik.
- Spodnji brsti zorijo najprej, zgornji kasneje.
- Po prvi zmrzali postanejo slajši in boljšega okusa.
Način obiranja:
- Obiramo postopoma, od spodaj navzgor.
- Brste previdno zasukamo ali odrežemo.
- Lahko tudi odstranimo celoten vrh rastline, da pospešimo zorenje preostalih brstov.
6. Hranjenje in shranjevanje brstičnega ohrovta
- V hladilniku: sveži brsti zdržijo 1–2 tedna.
- Zamrzovanje: blanširani brsti zdržijo več mesecev.
- Kleti ali hladna skladišča: celotne rastline lahko izpulimo in shranimo pri 0–5 °C za daljšo obstojnost.
7. Varstvo pred boleznimi in škodljivci
Brstični ohrovt je precej odporen, vendar ga lahko napadejo nekatere bolezni in škodljivci.
Bolezni:
- Plesni in gnilobe: nastanejo zaradi prekomerne vlage. Rešitev: redno zračenje rastlin in uporaba naravnih fungicidov.
- Kila pri kapusnicah: povzroča otekanje korenin. Rešitev: kolobarjenje in sajenje na rahlo kislih tleh.
Škodljivci:
- Kapusov belin: gosenice objedajo liste. Rešitev: ročno odstranjevanje, naravni plenilci (ptice, pikapolonice).
- Listne uši: povzročajo kodranje listov. Rešitev: pršenje z raztopino vode in mila.
- Polži: napadajo mlade rastline. Rešitev: jajčne lupine, žagovina ali naravni repelenti.
8. Hranila in njihov vpliv na brstični ohrovt
- Dušik (N): pomemben za močno rast listov, vendar preveč dušika lahko zmanjša nastanek brstov.
- Fosfor (P): ključen za razvoj močnih korenin.
- Kalij (K): izboljšuje odpornost rastline in kakovost brstov.
9. Kolobarjenje in spremljevalne rastline
Brstični ohrovt ne sadimo več let zaporedoma na isto mesto, saj lahko izčrpa tla.
Dobre spremljevalke:
- Fižol in grah: vežejo dušik in izboljšujejo tla.
- Kamilica: krepi rast in odpornost rastline.
- Ognjič: odganja škodljivce.
Slabe spremljevalke:
- Druge kapusnice (zelje, brokoli, cvetača): lahko prenašajo podobne bolezni.
- Jagode: imajo drugačne potrebe po hranilih in niso najboljša kombinacija.
Z uporabo BGA gnojila ni potrebe po strogem kolobarjenju, saj ohranja rodovitnost tal.
10. Sorte brstičnega ohrovta
- ‘Diablo’ – veliki, temno zeleni brsti z odličnim okusom.
- ‘Groninger’ – klasika, srednje veliki brsti, odporna sorta.
- ‘Red Bull’ – vijoličasti brsti, bogati z antioksidanti.
- ‘Igor F1’ – hitra rast, enakomerni brsti, zelo odporen na mraz.
11. Zaključek
Brstični ohrovt je odporna in hranilna zelenjava, ki ob pravilni oskrbi zagotavlja zdrav pridelek. Z uporabo BGA organskih gnojil, pravilno nego in rednim obiranjem lahko uživamo domače brste še dolgo v zimo.
