Sejanje in vzgoja pastinaka z uporabo organskih gnojil

Pastinak (Pastinaca sativa) je korenovka, ki jo cenimo zaradi sladkega in aromatičnega okusa. Gre za hranljivo zelenjavo, ki jo lahko gojimo kot jesenski ali zimski pridelek. Za optimalno rast in dober pridelek je ključna uporaba kakovostnih organskih gnojil, kot je BGA.

1. Izbira primernega mesta in priprava zemlje

Pastinak najbolje uspeva na sončnih legah z globokimi, rahlimi in dobro odcednimi tlemi.

• Priprava tal:Rahljanje: tla prekopljemo do globine 30 cm, da omogočimo razvoj dolgih in enakomernih korenin.
• Obogatitev z organskimi snovmi: pred setvijo dodamo kompost ali uležan gnoj, vendar ne svežega, saj lahko povzroči razcepljene korenine.
• Preverjanje pH tal: pastinak najbolje uspeva v nevtralnih do rahlo alkalnih tleh (pH 6,5–7,5).

2. Sejanje pastinaka

Pastinak ima dolgo rastno dobo, zato ga sejemo zgodaj spomladi.

Čas sejanja:

• Zgodnja setev: marec–april, ko tla dosežejo vsaj 7 °C.
• Jesenska setev: možna v septembru za prezimovanje in zgodnji spomladanski pridelek.

Razmiki:

• Med vrstami: 30–40 cm.
• Med semeni: 5–8 cm (če sejemo gosteje, kasneje preredčimo).
• Globina sejanja: 1–2 cm.

Opomba: semena pastinaka hitro izgubijo kaljivost, zato vedno uporabljamo sveža semena. Kalitev lahko traja do 3 tedne, zato je priporočljivo sejati skupaj z redkvicami, ki hitreje vzklijejo in označijo vrstice.

3. Uporaba organskih gnojil

Pastinak potrebuje enakomerno oskrbo s hranili, zato je uporaba kakovostnih organskih gnojil ključnega pomena.

Priporočena gnojila:

• Kompost ali uležan gnoj: 3–5 kg/m² za izboljšanje strukture tal.
• Lesni pepel: naravni vir kalija za večjo odpornost rastlin.
• BGA organsko gnojilo:
  • priporočena količina: 150–190 g/m².
  • koristi: spodbuja močne in zdrave korenine, izboljšuje odpornost proti škodljivcem in boleznim.
  • uporaba: prvič pred sejanjem, nato vsakih 4–6 tednov v obdobju rasti od 40-60g/m².

4. Zalivanje in nega

Pastinak potrebuje enakomerno vlažna tla, vendar ne prenese zastajanja vode.

Pravila zalivanja:

• Potreba po vodi: približno 3 cm na teden, odvisno od vremena.
• Kapljično namakanje: priporočljivo za enakomerno oskrbo z vodo.
• Mulčenje: slama ali pokošena trava pomaga zadrževati vlago in preprečuje rast plevela.

Dodatna nega:

• Redčenje sadik: ko rastline dosežejo višino 5–7 cm, jih razredčimo na razdaljo 10 cm.
• Odstranjevanje plevela: redno okopavanje izboljša dostopnost hranil in preprečuje konkurenco.

5. Obiranje pastinaka

Pastinak je rastlina z dolgo rastno dobo in ga običajno pobiramo jeseni ali pozimi.

Čas obiranja:

• Jesensko obiranje: 120–180 dni po setvi, ko so korenine debele vsaj 3–5 cm.
• Zimsko obiranje: pastinak lahko pustimo v tleh in pobiramo po potrebi, saj zmrzal izboljša njegov okus.

Shranjevanje:

• V kleti: ohranjamo ga v pesku ali vlažni zemlji pri temperaturi 0–4 °C.
• V hladilniku: v plastični vrečki do 3 tedne.

6. Varstvo pred boleznimi in škodljivci

Pastinak je razmeroma odporna rastlina, vendar ga lahko prizadenejo nekatere bolezni in škodljivci.

Bolezni:

• Pegavost listov: povzroča rjave lise na listih. Rešitev: Kolobarjenje in odstranjevanje okuženih rastlin.
• Koreninska gniloba: povzroči mehke in črne korenine. Rešitev: dobro odcedna tla in pravilno zalivanje.

Škodljivci:

• Korenična muha: ličinke vrtajo v korenine. Rešitev: pokrivanje z mrežo in sajenje skupaj s čebulo.
• Polži: napadajo mlade rastline. Rešitev: uporaba naravnih preprek (žagovina, jajčne lupine).

7. Hranila in njihov vpliv na pastinak

• Dušik (N): pomemben za rast listov, vendar preveč dušika povzroči slabše oblikovane korenine.
• Fosfor (P): ključen za razvoj močnih korenin.
• Kalij (K): izboljšuje odpornost in okus pastinaka.

8. Kolobarjenje in spremljevalne rastline

Pastinak je korenovka, zato ga ne sadimo zaporedoma na isto mesto.

Dobre spremljevalke:

• Čebula in česen: odganjata škodljivce.
• Solata: pomaga pri ohranjanju vlage v tleh.
• Kamilica: izboljšuje okus pastinaka.

Slabe spremljevalke:

• Korenje: lahko privablja enake škodljivce.

Z uporabo BGA gnojila ni potrebe po strogem kolobarjenju, saj ohranja plodnost tal.

9. Sorte pastinaka

• ‘Gladiator’ – dolga, gladka korenina, primerna za dolgotrajno skladiščenje.
• ‘Tender and True’ – klasična sorta z odličnim okusom.
• ‘White Gem’ – Manjši, hitro rastoč pastinak.

10. Zaključek

Pastinak je odlična izbira za vrtičkarje, ki želijo hranljivo in okusno korenovko. Pravilna priprava tal, uporaba kakovostnih organskih gnojil, kot je BGA, ter redna nega zagotavljajo zdrave in slastne korenine, ki so odličen dodatek k zimskim jedem.