Vpliv BGA na mikorizno kolonizacijo, vsebnost klorofila in pridelek paradižnika
Namen raziskave je bil empirično ovrednotiti vpliv organskega gnojila BGA na fotosintetsko aktivnost, mikorizno kolonizacijo in pridelek paradižnika (Solanum lycopersicum L.). V poskus je bilo vključenih 60 rastlin, razdeljenih v štiri obravnavanja: kontrola, BGA, dodatek mikoriznega inokuluma ter kombinacija obeh. Merjeni so bili vsebnost klorofila (SPAD), skupna masa plodov, število plodov ter frekvenca mikorizne kolonizacije korenin (F %).
Uporaba gnojila je povzročila statistično značilno povečanje vsebnosti klorofila s 44,55 na 48,50 SPAD (+8,9 %; p < 0,05). Skupna masa plodov se je povečala s 13.313 g na 18.907 g (+42,0 %; p < 0,05), število plodov pa s 166 na 216 (+30,1 %; p < 0,05). Frekvenca mikorizne kolonizacije se je zmanjšala s 44 % na 33 %, vendar je ostala funkcionalna. Rezultati kažejo, da mineralno organska prehrana pomembno poveča produktivnost rastlin, ob hkratnem ohranjanju biološke aktivnosti tal.
Učinkovitost rastlinske pridelave je v veliki meri odvisna od optimizacije prehranskega režima in biološke aktivnosti tal. Arbuskularne mikorizne (AM) glive pomembno prispevajo k privzemu fosforja in drugih mineralov, zlasti v pogojih omejene dostopnosti hranil. Intenzivnost simbioze je odvisna od koncentracije dostopnih hranil v rizosferi; višja razpoložljivost lahko zmanjša stopnjo kolonizacije.
Mineralno-organska gnojila predstavljajo kombinacijo hitro dostopnih hranil in organske frakcije, ki podpira talne procese. Namen raziskave je bil kvantitativno oceniti vpliv gnojila BGA na fiziološke parametre in pridelek paradižnika ter analizirati odziv mikorizne kolonizacije.
MATERIAL IN METODE
V poskusu je bilo analiziranih 60 rastlin paradižnika (Solanum lycopersicum L., sorta ‘novosadski jabučar’), enakomerno razporejenih v štiri obravnavanja (n = 15):
- negnojena kontrola,
- dodatek BGA,
- dodatek mikoriznega inokuluma (Symbivit),
- kombinacija BGA + mikorizni inokulum.
Meritve so obsegale vsebnost klorofila (SPAD metoda), skupno maso plodov in skupno število plodov ob zaključku vegetacije ter frekvenco mikorizne kolonizacije korenin (F %), določeno po standardni metodi barvanja in mikroskopske analize.
Statistična obdelava podatkov je bila izvedena z enosmerno analizo variance (ANOVA). Razlike med obravnavanji so bile ocenjene pri stopnji značilnosti p < 0,05.
REZULTATI
Uporaba BGA je povzročila značilno povečanje vsebnosti klorofila. Povprečna vrednost SPAD pri kontroli je znašala 44,55, medtem ko je pri obravnavanju z gnojilom dosegla 48,50, kar predstavlja povečanje za 3,95 enote oziroma 8,9 % (p < 0,05).
Največji učinek je bil zaznan pri pridelku. Skupna masa plodov je pri negnojeni kontroli znašala 13.313 g, medtem ko je pri uporabi gnojila dosegla 18.907 g. Povečanje za 5.594 g pomeni 42,0-odstotno izboljšanje pridelka (p < 0,05).
Število plodov se je povečalo s 166 na 216, kar predstavlja 30,1-odstotno povečanje (p < 0,05). Kombinacija gnojila z mikoriznim inokulumom je dosegla 17.480 g skupne mase plodov in 208 plodov, kar je več kot kontrola, vendar manj kot samostojna uporaba gnojila.
Frekvenca mikorizne kolonizacije je bila pri kontroli 44 %, pri uporabi gnojila pa 33 %. Zmanjšanje za 11 odstotnih točk je bilo statistično zaznavno, vendar kolonizacija ni bila odpravljena. Pri dodatku mikoriznega inokuluma je frekvenca dosegla 65 %, kombinacija z gnojilom pa 58 %.
RAZPRAVA
Rezultati kažejo, da je bila prehranska preskrba ključni omejitveni dejavnik pridelka. Povečanje vsebnosti klorofila za skoraj 9 % odraža izboljšano preskrbo z dušikom in povečano fotosintetsko kapaciteto, kar se je izrazilo v 42-odstotnem povečanju mase plodov.
Zmanjšanje mikorizne kolonizacije je skladno z znanimi fiziološkimi mehanizmi, saj rastline ob višji razpoložljivosti mineralnih hranil zmanjšajo ogljično investicijo v simbiozo. Ker kolonizacija ni bila popolnoma inhibirana, to kaže na ohranjanje funkcionalne mikorizne aktivnosti.
Ugotovitve potrjujejo, da mineralno-organska prehrana lahko pomembno poveča produktivnost brez popolne supresije bioloških procesov v tleh.
BGA je statistično značilno povečalo vsebnost klorofila, maso plodov in število plodov paradižnika. Hkrati je povzročilo zmerno zmanjšanje mikorizne kolonizacije, ki pa ni pomenilo izgube funkcionalne simbioze.
Rezultati potrjujejo, da integriran mineralno-organski pristop omogoča povečanje produktivnosti ob ohranjanju biološkega ravnovesja tal, kar je skladno s sodobnimi smernicami trajnostne rastlinske pridelave.
