Raziskovalna logika proizvodnega postopka

Po šestih poglavjih lahko že precej natančno rekonstruiramo raziskovalno logiko mednarodnega patenta WO2012003782A1.

Patent ne postavlja v ospredje hranil.

Ne postavlja v ospredje količine energije.

Prav tako ne išče nove kemične učinkovine.

Njegovo izhodiščno vprašanje je drugačno.

Ali lahko vhodni material pred uporabo pripravimo tako, da bo v biološkem sistemu sodeloval drugače kot pred obdelavo?

To vprašanje predstavlja eno najpomembnejših prelomnic celotnega patenta.

Če je odgovor pritrdilen, potem patentirana naprava ni zgolj proizvodni stroj, ampak raziskovalno orodje, s katerim poskušamo ustvariti pogoje, da bi biološki sistem učinkoviteje uporabljal že razpoložljivo energijo.

Rastlina nikoli ne vidi naprave

Ko govorimo o patentirani proizvodni napravi, se hitro pojavi napačna predstava, da naprava neposredno vpliva na rastlino.

Patent ne opisuje takšnega procesa.

Rastlina z napravo nikoli ni v neposrednem stiku.

V stik pride le z materialom, ki je bil predhodno pripravljen po patentiranem postopku.

To je pomembna ugotovitev.

Predmet raziskovanja ni naprava sama.

Predmet raziskovanja je vprašanje, ali lahko način priprave materiala vpliva na njegovo kasnejše delovanje v biološkem sistemu.

Zakaj patent ne govori predvsem o kemiji?

Če bi bil cilj povečati količino hranil, bi zadostovalo spremeniti recepturo.

Patent pa tega ne naredi.

Opisuje različne vhodne materiale in dopušča njihovo zamenljivost.

To pomeni, da raziskovalno vprašanje očitno ni bilo:

Katera kemijska snov je najboljša?

Temveč:

Kako pripraviti material, da bo njegova vloga v biološkem sistemu drugačna?

Prav zato se težišče patenta premakne s kemijske analize na tehnološki postopek.

Pri tem je pomembno poudariti še eno razliko.

Raziskovalna hipoteza ne predpostavlja, da material postane nova kemijska snov. Temeljni kemijski elementi ostanejo enaki.

Vprašanje je drugje.

Ali lahko način priprave vpliva na fizikalno stanje oziroma organizacijo materiala tako, da bo ta v biološkem sistemu sodeloval drugače kot pred obdelavo?

Patent na to vprašanje odgovarja s tehnološkim postopkom, ne z novo kemijsko formulacijo.

Kaj pomeni »pripraviti material«?

To je eno najzahtevnejših vprašanj v celotni seriji.

Beseda priprava se lahko nanaša na številne fizikalne in kemijske postopke.

V primeru BGA pa patent opisuje zaporedje natančno nadzorovanih tehnoloških korakov, katerih namen ni zgolj mešanje sestavin, temveč njihova priprava pod določenimi pogoji.

To je bistvena razlika.

Če bi bil cilj le homogena zmes, bi zadostoval običajen mešalnik.

Patent pa razvije posebno proizvodno napravo.

Iz tega lahko sklepamo, da raziskovalna hipoteza pomemben del končnega učinka pripisuje prav načinu priprave materiala.

Organizacija pred količino

V prejšnjih poglavjih smo pokazali, da življenje ni odvisno zgolj od količine energije, temveč predvsem od njene organizacije.

Podobno logiko lahko zdaj prenesemo tudi na vhodni material.

Material ni pomemben le zaradi svoje kemijske sestave.

Pomembno je tudi, v kakšnem fizikalnem stanju oziroma organizaciji vstopa v biološki sistem.

Patent zato ne govori o novi kemični snovi.

Govori o drugače pripravljenem materialu.

Kako natančno priprava vpliva na njegovo kasnejše delovanje, patent postopoma razlaga skozi opis proizvodne naprave in posameznih tehnoloških korakov.

Zakaj proizvodna naprava sploh obstaja?

Na tej točki lahko prvič odgovorimo na vprašanje, ki spremlja celotno serijo.

Zakaj je bilo potrebno razviti posebno proizvodno napravo?

Odgovor ni v tem, da bi bilo težko zmešati sestavine.

Odgovor je v potrebi po nadzorovanem in ponovljivem postopku priprave materiala.

Ponovljivost ni pomembna le zaradi industrijske proizvodnje.

Je eno temeljnih načel znanstvene metode.

Le če lahko enak postopek neodvisno ponovijo različni laboratoriji ali raziskovalne skupine in pri tem primerjajo rezultate, lahko govorimo o tehnologiji, ki jo je mogoče objektivno preverjati.

Prav zato patent tako velik poudarek namenja napravi.

Ne zato, ker bi bila sama sebi namen, temveč zato, ker omogoča nadzor nad postopkom.

Narava kot izhodišče raziskovanja

Ob pogovorih z dr. Zhang Jianminom postaja vse bolj jasno, da patent ni nastal kot poskus spreminjanja naravnih zakonov.

Njegovo izhodišče je bilo drugačno.

Dolgoletno delo v zahtevnih razmerah ga je pripeljalo do spoznanja, da narava številne probleme rešuje sama, kadar so pogoji za življenje ustrezni.

Raziskovalni cilj zato ni bil ustvariti novo biologijo.

Bil je razumeti pogoje, v katerih biološki sistemi dosegajo največjo učinkovitost.

Iz tega izhaja tudi temeljna ideja BGA.

Ne ustvariti nove narave.

Temveč pripraviti material tako, da bo rastlina lahko učinkoviteje uporabila lastne biološke mehanizme.

To je pomembna razlika.

Kaj smo ugotovili?

✔ Patent raziskuje pripravo materiala, ne le njegove sestave.

✔ Rastlina nikoli ni v neposrednem stiku z napravo.

✔ Proizvodna naprava omogoča natančno nadzorovan in ponovljiv postopek priprave.

✔ Raziskovalna hipoteza predpostavlja, da način priprave materiala pomembno vpliva na njegovo kasnejše delovanje v biološkem sistemu.

✔ Patent zato proizvodni postopek obravnava kot sestavni del izuma.

Patent v enem stavku

Patent izhaja iz predpostavke, da lahko natančno nadzorovan proizvodni postopek pripravi material na način, ki vpliva na njegovo kasnejšo vlogo v biološkem sistemu, ne da bi bilo treba spreminjati temeljne naravne zakonitosti.

Sedmo poglavje predstavlja prehod od razumevanja patentne logike k razumevanju patentirane tehnologije.

Prvič postane jasno, da proizvodna naprava ni pomembna predvsem zaradi svoje mehanske zasnove, temveč zaradi sposobnosti zagotavljanja natančno nadzorovanega in ponovljivega postopka priprave materiala.

To še ne pojasni, kaj se med posameznimi fazami obdelave dejansko dogaja.

Pojasni pa, zakaj je moral avtor razviti posebno napravo.

Patent na več mestih omenja uporabo elektromagnetnega polja kot enega od elementov proizvodnega postopka. Iz besedila je razvidno, da njegova vloga ni opisana kot dodajanje novih kemijskih sestavin, temveč kot del nadzorovanega postopka priprave materiala. Kaj to pomeni z vidika fizikalnega modela in kakšno vlogo ima elektromagnetna obdelava, bomo podrobneje analizirali v naslednjem poglavju.

Raziskovalna misel dr. Zhang Jianmina

“BGA ni nastal zato, ker bi želeli ustvariti novo naravo. Nastala je zato, ker smo želeli bolje razumeti, kako narava rešuje probleme.”

Ta misel povzema raziskovalni duh patenta. Človek ne ustvarja življenja, temveč poskuša razumeti pogoje, v katerih življenje doseže največjo učinkovitost.