ANALIZA PATENTA BGA | 25. del: Prva konkretna formulacija prve podkompozicije – trenutek, ko patent prvič razkrije svojo notranjo arhitekturo

Od teorije k prvi dejanski formulaciji sistema

Prvih štiriindvajset poglavij naše analize je bilo posvečenih razumevanju posameznih gradnikov tehnologije BGA.

Patent nam je najprej predstavil osnovno hipotezo, da kemijska sestava sama po sebi ni odločilna za delovanje sistema. Nato smo analizirali pojem relativnega energijskega stanja, pomen elektromagnetne obdelave, organizacijo materialov v podkompozicije ter posamezne funkcionalne skupine – od organskih kislin in mineralov do polisaharidov, hidroabsorbentov in koencimov.

Vsako od teh poglavij je osvetlilo en del mozaika.

V odstavku [071] pa se zgodi nekaj bistveno drugačnega.

Patent prvič preneha govoriti o možnostih in začne govoriti o konkretni formulaciji. Pred nami ni več seznam materialov, temveč prva dejanska sestava prve podkompozicije z natančno določenimi razponi posameznih sestavin. 

To je prelomni trenutek celotnega patenta.

Prvič lahko preverimo, ali se vse ugotovitve iz prejšnjih poglavij dejansko odražajo tudi v praktični zasnovi sistema.

Od seznama materialov do arhitekture sistema

Do zdaj je patent uporabljal izraz lahko vsebuje.

Naštel je organske kisline.

Naštel je aminokisline.

Naštel je maščobne kisline.

Naštel je fosfatne kamnine.

Naštel je polisaharide.

Naštel je hidroabsorbente.

Naštel je mikroelemente.

Toda vse to so bile posamezne skupine.

Šele zdaj jih prvič združi v eno samo funkcionalno celoto.

To je pomembna razlika.

Seznam materialov še ne pomeni tehnologije.

Tudi seznam vseh sestavin avtomobila še ne pomeni, da znamo izdelati motor.

Tehnologija nastane šele takrat, ko posamezni deli dobijo medsebojna razmerja.

Prav to prvič naredi odstavek [071]

Patent prvič razkrije konkretna razmerja

Prva podkompozicija je po patentu sestavljena iz naslednjih funkcionalnih skupin:

Funkcionalna skupinaPrimer iz patentaDelež
Organski bazni materialslama v prahu50–80 %
Mineralni materialfosfatna kamnina8–20 %
Organske kislinekmetijske aminokisline5–20 %
Maščobne kislinenpr. stearinska kislina≤ 7 %
Polisaharidikoruzni ali krompirjev škrob3–10 %
Hidroabsorbentisredstva za zadrževanje vode≤ 5 %
Manganov sulfatmikroelement≤ 2 %
Cinkov sulfatmikroelement≤ 2 %
Bakrov sulfatmikroelement≤ 1,5 %
Železov sulfatmikroelement≤ 4 %
Amonijev molibdatmikroelement≤ 1 %
Boraksmikroelement≤ 1,2 %

To je prvi trenutek v patentu, ko lahko dejansko vidimo, kako si avtor predstavlja notranjo organizacijo prve podkompozicije.

To ni recept. To je arhitektura.

Na prvi pogled bi lahko rekli, da patent objavlja recept.

Toda natančnejši pogled pokaže nekaj drugega.

Patent skoraj nikjer ne določi ene same količine.

Namesto tega uporablja razpone.

To pomeni, da ne želi zaščititi ene same formulacije.

Želi zaščititi način organizacije sistema.

Razlika je bistvena.

Klasičen receptProjektni okvir BGA
točno določene količinedovoljeni razponi
ena sama izvedbaveč možnih izvedb
natančno določene sestavinefunkcionalne skupine
cilj je ponoviti receptcilj je ohraniti funkcijo sistema

Prav zato smo že v 4. poglavju ugotovili, da patent ni vezan na eno samo kemijsko sestavo.

Zdaj vidimo, da ni vezan niti na eno samo recepturo.

Patent ščiti organizacijo.

Ne posameznega materiala.

Zakaj je skoraj dve tretjini sistema slama?

To je verjetno najbolj zanimiv podatek celotnega odstavka.

Če bi bila bistvo tehnologije neka posebna kemična učinkovina, bi pričakovali, da bo predstavljala največji delež sistema.

Toda patent naredi ravno nasprotno.

Od 50 do 80 % prve podkompozicije predstavlja navadna slama v prahu. 

To potrjuje ugotovitev iz 24. poglavja, kjer smo analizirali organske bazne materiale.

Patent jih ne razume kot aktivne učinkovine.

Razume jih kot osnovo, na kateri je zgrajen celoten sistem.

Če uporabimo metaforo iz 17. poglavja – kjer smo podkompozicijo primerjali z orkestrom – potem je organski bazni material njegov oder.

Brez odra lahko obstajajo glasbeniki.

Koncerta pa ni.

Zakaj sledi fosfatna kamnina?

Druga največja skupina predstavlja 8 do 20 % formulacije.

To je precej manj od slame, vendar še vedno bistveno več od vseh drugih dodatkov. 

To ni nepomembna podrobnost.

23. poglavju smo ugotovili, da patent poleg organskih vključuje tudi anorganske kisle materiale.

Fosfatna kamnina je prvi konkretni predstavnik te skupine.

S tem patent pokaže, da sistem od začetka temelji na kombinaciji organskih in mineralnih komponent.

Ponovno se potrjuje ugotovitev iz 4. poglavja:

Patent ne gradi tehnologije na eni sami vrsti materiala.

Gradi jo na sodelovanju različnih funkcionalnih skupin.

Ključna misel poglavja

Patent BGA v odstavku [071] prvič razkrije konkretno formulacijo prve podkompozicije. Pri tem ne predstavi ene same recepture, temveč arhitekturo sistema, v kateri imajo posamezne funkcionalne skupine natančno določene razpone. Tehnologija zato temelji na organizaciji materialov in njihovih medsebojnih razmerjih, ne na eni sami kemični sestavi.

Po petindvajsetih poglavjih smo prvič prišli do dela patenta, kjer je mogoče teoretične koncepte primerjati s konkretno formulacijo.

Videli smo, da patent ne razmišlja v obliki klasičnega recepta, ampak v obliki funkcionalne arhitekture. Organski bazni material predstavlja temelj sistema, sledijo mineralne komponente, organske kisline in druge funkcionalne skupine, vsaka s svojim natančno določenim razponom.

Pomembno pa je poudariti še nekaj.

Patent teh razponov ne pojasni. Ne razkrije, zakaj organski bazni material predstavlja prav 50–80 %, zakaj je fosfatne kamnine 8–20 % ali zakaj je delež aminokislin omejen na 5–20 %. Prav tako ne predstavi eksperimentalnega ozadja, na podlagi katerega so bili ti razponi določeni.

To pomeni, da ostaja njihova izbira eno ključnih odprtih vprašanj celotnega patenta in pomemben izziv za prihodnje neodvisne raziskave.

V naslednjem poglavju bomo zato podrobneje analizirali posamezne funkcionalne skupine prve podkompozicije in poskušali razumeti, kakšno vlogo imajo v celotni zasnovi sistema. Posebno pozornost bomo namenili organskim kislinam, polisaharidom, hidroabsorbentom in mikroelementom ter vprašanju, ali njihova razmerja razkrivajo globljo notranjo logiko tehnologije BGA.

Shopping Cart0

Košarica