Zakaj patent poleg relativnega energijskega stanja uvede še energijski spekter?

V 35. poglavju smo prišli do ene najpomembnejših ugotovitev dosedanje analize. Patent WO2012003782A1 prvič neposredno uporabi izraz relativno energijsko stanje in ga poveže z izboljšanjem tal, rastlin ter kakovosti rastlinskih proizvodov. S tem se razprava prvič premakne od organizacije sistema k vprašanju njegovega možnega mehanizma delovanja.

Toda že v naslednjem delu patent uvede še en nov pojem – energijski spekter (energy spectrum). Na prvi pogled bi lahko sklepali, da gre zgolj za drugo poimenovanje istega pojava. Natančnejše branje pa pokaže, da patent oba izraza uporablja vzporedno, kar odpira pomembno vprašanje: ali opisujeta isti pojav ali dva različna vidika tehnologije BGA?

Prav temu vprašanju je posvečeno to poglavje.

Patent uvede drugi energijski parameter

Patent navaja, da ima lahko vodotopna formulacija energijski spekter, ki je bolj pozitiven od energijskega spektra iste formulacije pred izvedbo postopka. S tem naredi pomemben premik v razlagi tehnologije.

V prejšnjem poglavju je govoril o relativnem energijskem stanju posameznih hranilnih elementov, zdaj pa govori o energijskem spektru celotne formulacije. To pomeni, da patent preide z ravni posameznega gradnika na raven organiziranega sistema.

Ta sprememba ni zgolj terminološka. Nakazuje, da avtorji tehnologije ločujejo med energijskim stanjem posameznih komponent in energijskimi lastnostmi njihove končne organizacije.

Enake posledice, drugačen parameter

Še bolj zanimivo je nadaljevanje patentnega besedila.

Patent energijskemu spektru pripiše skoraj enake učinke, kot jih je nekaj odstavkov prej pripisal relativnemu energijskemu stanju. Navaja izboljšanje tal, izboljšanje rasti rastlin, večjo kakovost semen in rastlinskih proizvodov ter boljšo sposobnost tal za podporo rastlinam.

Spremenjen je le izraz, ne pa opis posledic.

To pomeni, da patent obravnava oba parametra kot pomembna dejavnika delovanja tehnologije, hkrati pa nikjer ne pove, kakšen je njun medsebojni odnos.

Relativno energijsko stanje in energijski spekter nista nujno ista pojava

Analiza terminologije pokaže zanimiv vzorec.

Relativno energijsko stanje patent praviloma povezuje s posameznimi hranilnimi elementi oziroma njihovim stanjem.

Energijski spekter pa povezuje s celotno formulacijo.

To omogoča naslednjo delovno razlago.

Parameter	Raven	Opis
Relativno energijsko stanje	Posamezen hranilni element	Opisuje energijsko stanje posamezne komponente sistema.
Energijski spekter	Celotna formulacija	Opisuje energijske lastnosti organiziranega sistema kot celote.

Patent tega sicer nikjer neposredno ne potrdi, vendar je njegova terminologija s takšno razlago presenetljivo dosledna.

Če je ta razlaga pravilna, potem sprememba energijskega stanja posameznih elementov postopoma vodi do spremembe energijskih lastnosti celotne formulacije.

To bi predstavljalo logično nadaljevanje sistemske arhitekture, ki jo patent gradi že od začetka.

Sistemska logika patenta postaja vse bolj dosledna

Ta ugotovitev se neposredno povezuje z rezultati prejšnjih poglavij.

V 4. poglavju smo pokazali, da patent uporablja zelo različne organske in mineralne materiale.

V 16. poglavju smo ugotovili, da tehnologija temelji na treh podkompozicijah.

V 17. poglavju smo analizirali prvo podkompozicijo kot osnovni gradnik sistema.

V 30. poglavju smo pokazali, da patent ne ščiti posamezne recepture, temveč predvsem arhitekturo sistema.

Sedaj pa se pojavi še naslednji korak.

Patent začne organizacijo sistema povezovati z njegovimi energijskimi lastnostmi.

To pomeni pomemben premik. Organizacija posameznih komponent ni več pomembna zgolj zaradi proizvodnega postopka, temveč postane možen dejavnik, ki vpliva na energijsko stanje celotne formulacije.

Ali patent dejansko definira energijski spekter?

Čeprav patent uvede nov parameter, njegove definicije ne poda.

Ne predstavi fizikalnega modela.

Ne navede enačbe.

Ne določi merskih enot.

Ne razloži, kako energijski spekter nastane.

Namesto tega ga opisuje predvsem preko njegovih učinkov.

Takšen pristop je precej nenavaden. Večina tehničnih patentov nove parametre natančno definira. Patent WO2012003782A1 pa energijski spekter uvede kot funkcionalni pojem, ne da bi razkril njegovo fizikalno ozadje.

Kaj pomeni izraz »bolj pozitiven energijski spekter«?

Patent večkrat uporabi izraz »bolj pozitiven energijski spekter«, vendar njegovega pomena ne razloži.

Ne vemo, ali gre za:

• večjo površino pod energijsko krivuljo,
• višje vrhove spektra,
• spremembo frekvenčne porazdelitve,
• premik posameznih frekvenčnih območij,
• ali povsem drug energijski parameter.

Patent odgovora v tem delu še ne poda.

To vprašanje bomo podrobneje analizirali v naslednjih poglavjih, ko bo predstavil prve energijske spektre in njihove kvantitativne primerjave.

Prvi stik z merjenjem

V nadaljevanju patent prvič nakaže, da energijskih sprememb ne obravnava zgolj kot teoretični koncept, temveč kot pojav, ki ga je mogoče določiti oziroma izmeriti. S tem analiza prvič preide iz opisovanja organizacije sistema v področje njegove eksperimentalne karakterizacije.

To predstavlja pomemben prelom.

Do tega trenutka je patent predvsem opisoval sestavo podkompozicij, njihova razmerja in način združevanja. Sedaj pa se prvič pojavi možnost, da bi bilo energijske spremembe mogoče objektivno ovrednotiti. Čeprav patent metode še ne razkrije, s tem jasno nakaže, da ne govori zgolj o abstraktni ideji, ampak o lastnosti, za katero predvideva, da jo je mogoče zaznati.

To je pomembna razlika.

Zakaj patent ne razkrije merilne metode?

Na tem mestu se pojavi eno najbolj zanimivih vprašanj dosedanje analize.

Če patent trdi, da se energijski spekter spremeni, bi pričakovali tudi natančen opis merilnega postopka.

Toda tega ni.

Patent ne navede:

• uporabljene merilne metode,
• uporabljene naprave,
• referenčnega standarda,
• merskih pogojev,
• niti postopka, po katerem bi bilo mogoče rezultate neodvisno ponoviti.

To je nenavadno, vendar hkrati značilno za celoten patent. Tudi pri drugih ključnih trditvah avtorji dosledno opišejo kajnaj bi tehnologija dosegla, bistveno manj pa pojasnijo kako naj bi do tega prišlo.

Možni sta vsaj dve razlagi.

Prva je, da je bila merilna metodologija del ločenega razvojnega znanja, ki ga avtorji niso želeli razkriti v patentu.

Druga pa, da je bil namen patenta predvsem zaščititi koncept tehnologije in njeno arhitekturo, ne pa celotnega znanstvenega ozadja.

Patent sam odgovora ne poda.

Pomen za razumevanje tehnologije BGA

Uvedba energijskega spektra predstavlja pomemben premik v logiki celotnega patenta.

Če je bila dosedanja analiza osredotočena predvsem na sestavo in organizacijo sistema BGA, se zdaj prvič pojavi možnost, da patent njegovo funkcionalnost razlaga tudi skozi energijske lastnosti formulacije.

To še ne pomeni, da patent pojasni mehanizem delovanja.

Pomeni pa, da razpravo premakne od vprašanja kako je sistem sestavljen k bistveno zahtevnejšemu vprašanju zakaj naj bi takšna organizacija sistema sploh delovala.

Prav zato 36. poglavje predstavlja prehod med strukturnim in funkcionalnim delom analize patenta.

Kaj lahko zanesljivo sklepamo?

Na podlagi patentnega besedila lahko z veliko gotovostjo zaključimo:

• patent poleg relativnega energijskega stanja uvede še energijski spekter kot nov energijski parameter;
• relativno energijsko stanje povezuje predvsem s posameznimi hranilnimi elementi, energijski spekter pa s celotno formulacijo;
• obema parametroma pripisuje zelo podobne biološke učinke;
• organizacija formulacije postane pomembna ne le zaradi kemijske sestave, temveč tudi zaradi njenih domnevnih energijskih lastnosti;
• patent postopoma gradi sistemsko razlago tehnologije BGA, v kateri posamezni gradniki skupaj tvorijo novo funkcionalno celoto.

Kaj ostaja odprto raziskovalno vprašanje?

Patent v tem delu še vedno ne odgovori na več ključnih vprašanj.

Ne pojasni:

• kaj energijski spekter fizikalno predstavlja;
• kaj natančno pomeni izraz bolj pozitiven energijski spekter;
• kako energijski spekter nastane;
• kako se meri;
• kakšna je njegova merska enota;
• kakšna je natančna povezava med relativnim energijskim stanjem in energijskim spektrom;
• zakaj sprememba teh parametrov vpliva na rast rastlin.

Odgovori na ta vprašanja bodo postali bistveno pomembnejši v nadaljevanju patenta, ko bodo prvič predstavljeni konkretni energijski spektri in načini njihove interpretacije.

Ključna misel poglavja

Šestintrideseto poglavje pokaže, da patent poleg relativnega energijskega stanja uvede še energijski spekter kot drugi energijski parameter tehnologije BGA. Čeprav njegovega fizikalnega pomena ne pojasni, iz strukture patentnega besedila izhaja, da relativno energijsko stanje opisuje energijske spremembe posameznih hranilnih elementov, energijski spekter pa energijske lastnosti celotne formulacije. Patent s tem naredi pomemben premik od opisovanja arhitekture sistema k razumevanju njegovega možnega funkcionalnega delovanja.

Do 35. poglavja je patent predvsem gradil arhitekturo sistema BGA.

V 36. poglavju pa začne isto arhitekturo razlagati skozi energijske lastnosti posameznih hranilnih elementov in celotne formulacije. S tem analiza prvič preide od vprašanja »Kako je sistem sestavljen?« k bistveno zahtevnejšemu vprašanju »Zakaj naj bi takšna organizacija sistema sploh delovala?«

To predstavlja začetek najbolj znanstveno zahtevnega dela celotne knjige.

V naslednjem poglavju bomo analizirali nadaljevanje patentnega besedila, kjer se prvič pojavijo konkretni energijski spektri, njihova interpretacija in začetki razlage merilnega pristopa, na katerem temelji osrednja hipoteza tehnologije BGA.