Ali patent prvič neposredno opredeli relativno energijsko stanje kot osrednji del tehnologije BGA?

V dosedanji analizi smo postopoma razkrivali arhitekturo sistema BGA.

Najprej smo analizirali posamezne funkcionalne skupine, nato tri podkompozicije, njihovo medsebojno organizacijo, različne formulacije (A, B in C) ter možnost, da posamezni deli sistema ostanejo ločeni vse do trenutka uporabe.

S tem smo prišli do pomembnega zaključka.

Patent ne gradi svoje zaščite predvsem na posameznih kemičnih recepturah, temveč na organizaciji sistema.

V nadaljevanju patenta pa se zgodi nekaj bistveno pomembnejšega.

Patent prvič predstavi vodotopne formulacije in hkrati prvič neposredno uporabi izraz relativno energijsko stanje.

To predstavlja eno največjih prelomnic celotne knjige.

Hipoteza, ki smo jo razvijali že od 3., 8., 9. in 10. poglavja dalje, se prvič sreča z neposrednim patentnim besedilom.

Do 34. poglavja smo analizirali predvsem arhitekturo sistema BGA.

V 35. poglavju pa se analiza prvič premakne na področje njegovega možnega mehanizma delovanja.

Kaj je vodotopna formulacija?

Patent najprej poda natančno tehnično opredelitev vodotopne formulacije.

Po njegovih navedbah vsebuje takšna formulacija največ približno 5 % netopnih snovi, v nekaterih izvedbah pa največ 2 %, medtem ko mora biti najmanj 95 % celotne formulacije topne v vodi pri običajni temperaturi in atmosferskem tlaku. 

Na prvi pogled se zdi, da gre zgolj za opis fizikalnih lastnosti.

V resnici pa patent s tem uvede popolnoma novo kategorijo izdelkov.

Za razliko od prejšnjih formulacij, ki smo jih v patentu srečevali predvsem kot trdne materiale (praški ali granule), so vodotopne formulacije namenjene pripravi raztopin. Takšne formulacije omogočajo neposredno uporabo pri namakanju, fertigaciji ali foliarni aplikaciji. Patent konkretnega načina uporabe v tem delu še ne opisuje, vendar definicija vodotopnosti jasno kaže, da gre za drugačen način uporabe kot pri predhodno predstavljenih formulacijah.

Ob tem se pojavi še eno pomembno vprašanje.

Patent ne pove, ali predstavljajo vodotopne formulacije nadaljnji razvoj že opisanih formulacij A, B in C, ali pa gre za popolnoma samostojno skupino izdelkov.

Besedilo tega dela patenta odgovora še ne poda.

To ostaja eno pomembnih odprtih raziskovalnih vprašanj, ki ga bomo spremljali v nadaljevanju analize.

Prvi neposredni pojav relativnega energijskega stanja

Nato patent naredi nekaj, česar doslej ni storil.

Zapiše, da ima lahko vsaj eden izmed hranilnih elementov v vodotopni formulaciji večje relativno energijsko stanje, kot ga je imel pred pripravo formulacije. 

To predstavlja izjemno pomemben trenutek.

Do sedaj smo relativno energijsko stanje obravnavali predvsem kot delovno hipotezo, ki je izhajala iz notranje logike patenta.

Sedaj patent isti izraz uporabi neposredno.

Relativno energijsko stanje tako prvič postane del patentne terminologije.

To pomeni pomemben premik v celotni analizi.

Patent govori o energijskem stanju – ne o novi kemiji

To je ena najpomembnejših ugotovitev tega poglavja.

Patent nikjer ne trdi, da pri pripravi formulacije nastane nova kemična spojina.

Ne opisuje nastanka novih molekul.

Ne spreminja kemijske formule hranilnih elementov.

Govori o spremenjenem relativnem energijskem stanju istega hranilnega elementa.

Ta razlika je bistvena.

Patent ne opisuje spremembe kemijske identitete.

Opisuje spremembo stanja.

Prav zaradi tega se tehnologija BGA razlikuje od večine klasičnih pristopov v kmetijski kemiji, kjer je poudarek predvsem na dodajanju novih učinkovin ali spreminjanju njihove kemične sestave.

Kaj naj bi omogočilo večje relativno energijsko stanje?

Patent pri razlagi ostaja zelo previden.

Večkrat uporabi izraz:

“Without being bound by theory…”

S tem jasno pove, da avtorji ne želijo trditi, da poznajo natančen fizikalni ali kemijski mehanizem.

Kljub temu pa navedejo možne posledice povečanega relativnega energijskega stanja.

Po navedbah patenta naj bi takšno stanje prispevalo k:

• izboljšanju tal,
• izboljšanju rasti rastlin,
• izboljšanju kakovosti semen,
• izboljšanju kakovosti rastlinskih proizvodov,
• izboljšanju sposobnosti tal za podporo rastlinam,
• izboljšanju degradiranih tal,
• izboljšanju pogojev pri namakanju s slano vodo. 

Pomembno je poudariti, da patent te učinke povezuje z relativnim energijskim stanjem, ne pa z nastankom novih kemičnih spojin.

Povezava z 8. poglavjem

To predstavlja eno najmočnejših potrditev dosedanje analize.

V 8. poglavju smo razvili hipotezo, da BGA sistemu ne dodaja energije v klasičnem pomenu besede, temveč material pripravi v drugačno relativno energijsko stanje.

Takrat je šlo predvsem za interpretacijo notranje logike patenta.

Sedaj patent isti izraz uporabi neposredno.

To še ne pomeni, da potrjuje vse elemente naše hipoteze.

Pomeni pa nekaj zelo pomembnega.

Relativno energijsko stanje ni zgolj razlaga analitikov.

Postane del same patentne terminologije.

To predstavlja pomembno prelomnico v razumevanju tehnologije BGA.

Patent še vedno ne pojasni mehanizma

Kljub tej pomembni novosti ostajajo bistvena vprašanja odprta.

Patent ne pojasni:

• kako nastane povečano relativno energijsko stanje;
• kateri proces povzroči njegovo povečanje;
• kako dolgo takšno stanje ostane stabilno;
• kako ga je mogoče neposredno izmeriti;
• zakaj naj bi vplivalo na biološke procese.

Prav zato avtorji večkrat poudarijo, da niso vezani na določeno teorijo.

Gre za znanstveno korekten pristop.

Patent opisuje pojav in njegove predvidene učinke.

Mehanizem pa prepušča nadaljnjim raziskavam.

Povezava z dosedanjo arhitekturo sistema

Ko pogledamo celoten patent od začetka analize dalje, postane zanimiv še en vzorec.

Najprej predstavi:

• funkcionalne skupine,
• tri podkompozicije,
• različne formulacije,
• organizacijo sistema,
• ločeno shranjevanje,
• trenutek združitve posameznih modulov.

Šele nato uvede relativno energijsko stanje.

Takšno zaporedje najverjetneje ni naključno.

Patent najprej razloži arhitekturo sistema.

Šele nato predstavi njegovo možno funkcionalno razlago.

Tudi to se neposredno ujema z ugotovitvami iz prejšnjih poglavij, kjer smo pokazali, da organizacija sistema predstavlja eno osrednjih značilnosti tehnologije BGA.

Kaj patent pove – in česa ne pove

Patent pove

• predstavi posebno skupino vodotopnih formulacij;
• natančno določi njihovo stopnjo topnosti;
• prvič neposredno uporabi izraz relativno energijsko stanje;
• povečano relativno energijsko stanje poveže z izboljšanjem tal, rastlin in kakovosti rastlinskih proizvodov. 

Patent ne pove

• ali so vodotopne formulacije nadaljnji razvoj formulacij A, B in C ali povsem nova skupina izdelkov;
• kako nastane povečano relativno energijsko stanje;
• kako ga je mogoče neposredno izmeriti;
• kateri fizikalni ali kemijski proces ga povzroči;
• zakaj vpliva na rast rastlin.

To ostajajo ena najpomembnejših odprtih raziskovalnih vprašanj celotnega patenta.

Ključna misel poglavja

Petintrideseto poglavje predstavlja prvo neposredno patentno potrditev, da je relativno energijsko stanje del osnovnega koncepta tehnologije BGA. Patent ne opisuje nastanka novih kemičnih spojin, temveč spremembo energijskega stanja obstoječih hranilnih elementov. S tem se analiza prvič premakne od arhitekture sistema k vprašanju njegovega možnega mehanizma delovanja.

Petintrideseto poglavje predstavlja eno najpomembnejših prelomnic celotne knjige.

Po več kot tridesetih poglavjih analize patent prvič neposredno uporabi izraz relativno energijsko stanje.

S tem se prvič neposredno srečata dva sveta.

Na eni strani stoji patentno besedilo.

Na drugi strani hipoteza, ki smo jo postopoma razvijali skozi celotno dosedanjo analizo.

Patent še vedno ne pojasni mehanizma.

Toda jasno pokaže, da relativno energijsko stanje ni zgolj interpretacija raziskovalcev, temveč del njegove lastne terminologije.

To predstavlja pomemben premik v razumevanju tehnologije BGA.

V naslednjem poglavju bomo nadaljevali analizo in preverili, kako patent začne relativno energijsko stanje povezovati z energijskim spektrom, površino pod krivuljo ter prvimi kvantitativnimi opisi energijskih sprememb. Prav tam se začne eden najbolj zahtevnih, a tudi znanstveno najzanimivejših delov celotnega patenta.