Vsaka znanstvena zgodba se začne z vprašanjem.

Nekatera vprašanja dobijo odgovor hitro.

Druga ostanejo odprta desetletja.

Največja odkritja v zgodovini znanosti pa so pogosto nastala prav zato, ker si je nekdo upal zastaviti vprašanje, ki ga večina ni niti opazila.

Patent BGA je ena takšnih zgodb.

Ne glede na to, ali bodo njegove hipoteze nekoč v celoti potrjene, delno potrjene ali ovržene, predstavlja poskus drugačnega razmišljanja o delovanju bioloških sistemov.

Prav v tem je njegova največja vrednost.

Ne zato, ker bi že danes dokončno spreminjal znanost.

Temveč zato, ker odpira vprašanja, ki jih je mogoče znanstveno preverjati.

To se neposredno povezuje z 49. poglavjem, kjer smo pokazali, da je mogoče za BGA zasnovati raziskovalni program po najvišjih metodoloških standardih. Dejstvo, da je hipotezo mogoče preveriti, še ne pomeni, da je pravilna. Pomeni pa, da sodi v področje znanstvene razprave in ne zgolj ugibanja.

To je tudi temeljna razlika med znanostjo in prepričanjem.

Patent ni zaključek – je začetek raziskovanja

Med analizo patenta smo večkrat opozorili na pomembno razliko med patentom in znanstveno teorijo.

Patent dokazuje, da je bila predstavljena nova tehnična rešitev.

Ne dokazuje pa nujno pravilnosti vseh razlag, ki spremljajo to rešitev.

To ni pomanjkljivost.

To je narava patentnega sistema.

Patent varuje inovacijo.

Znanost preverja razlage.

Ta razlika je ključna za razumevanje celotne zgodbe o BGA.

Če bi patent obravnavali kot dokončen dokaz, bi prezrli pomen eksperimentalnega preverjanja.

Če bi ga zavrnili samo zato, ker še nima vseh odgovorov, bi prezrli njegovo raziskovalno vrednost.

Obe skrajnosti sta v nasprotju z znanstveno metodo.

Prava pot leži med njima.

Patent razumemo kot raziskovalno izhodišče.

Ne kot končni odgovor.

Znanost napreduje z vprašanji

V javnosti pogosto prevladuje predstava, da znanost napreduje predvsem z odgovori.

V resnici napreduje predvsem z dobrimi vprašanji.

Vsak pomemben znanstveni preboj se je začel z dvomom o obstoječem razumevanju.

Zakaj planeti ne krožijo tako, kot je pričakovala tedanja astronomija?

Zakaj se svetloba obnaša drugače, kot je napovedovala klasična fizika?

Zakaj lahko mikroorganizmi povzročajo bolezni?

Vsako od teh vprašanj je najprej povzročilo skepticizem.

Šele nato so sledili poskusi.

Meritve.

Razlage.

In na koncu nova spoznanja.

BGA danes stoji na precej zgodnejši stopnji.

Predstavlja vprašanje.

Ne še odgovora.

Zato je napačno pričakovati, da bo patent sam po sebi razrešil vse znanstvene dileme.

Njegova naloga je drugačna.

Ponuditi hipotezo, ki jo je mogoče preverjati.

Pogum in kritično razmišljanje nista nasprotnika

V razpravah o novih idejah pogosto nastaneta dva tabora.

Prvi novo idejo sprejme brez zadržkov.

Drugi jo zavrne že zato, ker odstopa od ustaljenih razlag.

Oba pristopa sta problematična.

Nekritično navdušenje lahko vodi v sprejemanje neutemeljenih trditev.

Apriorno zavračanje pa lahko prepreči razvoj obetavnih raziskovalnih smeri.

Znanstvena metoda zahteva tretjo pot.

Pogum pri postavljanju novih hipotez.

In enako velik pogum pri njihovem preverjanju.

Prav zato sta ustvarjalnost in skepticizem v znanosti partnerja, ne nasprotnika.

Nova ideja brez preverjanja ostane domneva.

Preverjanje brez novih idej pa ne more pripeljati do resničnih prebojev.

Prava vrednost inovacije

V zgodovini znanosti številne velike ideje niso bile pomembne zato, ker bi bile od začetka popolne.

Pomembne so bile zato, ker so odprle nova raziskovalna področja.

Prve razlage genetike niso poznale strukture DNK.

Prvi modeli tektonike plošč niso razložili vseh geoloških procesov.

Prve teorije imunskega sistema niso poznale molekularnih mehanizmov, ki jih danes razumemo skoraj vsakodnevno.

Skupna značilnost vseh teh primerov je bila enaka.

Začetna ideja je bila šele prvi korak.

Prava znanost se je začela šele z desetletji sistematičnega preverjanja.

Če bi BGA nekoč postal del takšne zgodbe, njegova največja vrednost ne bi bila v tem, da je ponudil vse odgovore.

Njegova vrednost bi bila v tem, da je postavil vprašanja, ki jih prej nihče ni raziskoval na tak način.

To pa je pogosto začetek vsakega resničnega znanstvenega napredka.

To ni posebnost patenta BGA. Številni patenti, ki so kasneje spodbudili pomemben tehnološki ali znanstveni napredek, so bili ob svojem nastanku predvsem vabilo k nadaljnjim raziskavam. Pogosto so odpirali več vprašanj, kot so jih lahko takrat odgovorili. Prav zato patent ne predstavlja konca raziskovanja, temveč njegov začetek – prvo javno oblikovanje ideje, ki jo mora nato preveriti neodvisna znanstvena skupnost.

Lekcije, ki nam jih je dala analiza patenta

Analiza BGA ni prinesla samo odgovorov o enem patentu.

Prinesla je tudi širše metodološke nauke.

Prvič.

Pokazala je, kako pomembno je ločiti med meritvijo in razlago.

Podatek sam po sebi še ne razloži mehanizma.

Drugič.

Pokazala je, kako hitro lahko korelacijo zamenjamo za vzročnost.

Dva pojava se lahko pojavita istočasno, ne da bi eden povzročal drugega.

Tretjič.

Pokazala je, kako pomembna je popolna metodološka transparentnost.

Majhne podrobnosti v eksperimentalnem protokolu pogosto odločajo o tem, ali je rezultat mogoče ponoviti.

Četrtič.

Pokazala je pomen interdisciplinarnosti.

Razumevanje kompleksnih bioloških sistemov zahteva sodelovanje različnih znanstvenih področij.

In petič.

Pokazala je, da se znanstvena razprava ne konča tam, kjer zmanjka odgovorov.

Prav tam se pogosto začne.

BGA kot priložnost za prihodnje raziskave

Morda največja vrednost BGA ni v tem, da bi že danes ponujal dokončno razlago delovanja bioloških sistemov.

Njegova največja vrednost je lahko v tem, da spodbuja nova raziskovalna vprašanja.

Ali obstajajo integrativni kazalniki biološkega stanja, ki jih danes še ne razumemo dovolj?

Ali je mogoče kompleksne procese v tleh opisati drugače, kot jih opisujejo klasični kemijski modeli?

Ali lahko sodobna sistemska biologija poveže procese, ki jih danes še vedno obravnavamo ločeno?

Na ta vprašanja danes še nimamo dokončnih odgovorov.

Vendar jih znanost lahko začne sistematično raziskovati.

In prav v tem je bistvo napredka.

Od patenta do odgovornosti

V prvem delu sklepnega poglavja smo ugotovili, da patent sam po sebi ne predstavlja končnega znanstvenega odgovora.

Predstavlja začetek raziskovalne poti.

To se neposredno povezuje z 49. poglavjem, kjer smo oblikovali raziskovalni program za neodvisno preverjanje vseh ključnih hipotez, ter z 48. poglavjem, kjer smo pokazali, da sodobna sistemska biologija in teorija kompleksnih sistemov ponujata raziskovalni okvir, ne pa že dokončnih dokazov.

Po petdesetih poglavjih lahko zato postavimo vprašanje, ki presega sam patent.

Kaj nas celotna zgodba o BGA uči o razvoju znanosti?

Odgovor presega področje agronomije.

Govori o tem, kako nastajajo nove ideje.

Kako jih preverjamo.

In kako odgovorno uvajamo inovacije v družbo.

Prava odgovornost raziskovalcev

Nova ideja vedno prinaša tudi veliko odgovornost.

Raziskovalec mora biti dovolj pogumen, da predstavi novo hipotezo.

Hkrati pa dovolj pošten, da sprejme možnost, da se lahko moti.

Prav ta dvojna odgovornost ločuje znanstvenika od zagovornika lastnih prepričanj.

Če eksperimenti hipotezo potrdijo, mora raziskovalec to sprejeti.

Če jo ovržejo, mora biti pripravljen enako odkrito sprejeti tudi takšen rezultat.

To ni poraz.

To je bistvo znanstvene metode.

Znanost ni tekmovanje med posamezniki.

Je skupno iskanje razlage, ki se najbolje ujema z dejstvi.

Raziskovalna integriteta zato pomeni več kot tehnično znanje.

Pomeni pripravljenost slediti dokazom, tudi kadar nas pripeljejo do nepričakovanih zaključkov.

Odgovornost inovatorjev

Podobno odgovornost nosijo tudi inovatorji.

Vsaka nova tehnologija vzbuja velika pričakovanja.

Toda odgovoren inovator ne obljublja več, kot lahko pokažejo dokazi.

Jasno loči med tem, kar je bilo eksperimentalno potrjeno.

In med tem, kar ostaja raziskovalna hipoteza.

Takšna iskrenost ne zmanjšuje vrednosti inovacije.

Nasprotno.

Povečuje njeno verodostojnost.

Prav zato smo skozi celotno knjigo dosledno ločevali med dejanskimi meritvami iz patenta in razlagami, ki iz njih izhajajo.

To ni bila kritika patenta.

Bilo je spoštovanje znanstvene metode.

Odgovornost znanstvene skupnosti

Odgovornost pa ni le na strani avtorjev novih idej.

Enako odgovornost nosi tudi znanstvena skupnost.

Vsaka nova hipoteza si zasluži pošteno preverjanje.

Ne nekritičnega sprejemanja.

Ne avtomatičnega zavračanja.

Temveč nepristransko eksperimentalno presojo.

Zgodovina znanosti pozna številne primere, ko so bile dobre ideje sprva prezrte.

Pozna pa tudi številne primere, ko so bile privlačne hipoteze pozneje ovržene.

Eden najbolj znanih primerov je teorija Alfreda Wegenerja o celinskem drsenju. Ko jo je predstavil leta 1912, je naletela na izrazit skepticizem, saj tedanja geologija ni poznala mehanizma, ki bi pojasnil premikanje celin. Šele več desetletij pozneje, z razvojem teorije tektonike plošč in novih geofizikalnih dokazov, je postalo jasno, da je bila njegova osnovna zamisel pravilna. Ta primer ne pomeni, da je vsaka zavrnjena ideja pravilna. Pomeni pa, da mora znanost tudi nenavadne hipoteze presojati predvsem na podlagi kakovosti dokazov in ne njihove začetne neobičajnosti.

Prav zato je najboljša zaščita pred obema skrajnostma dosledna uporaba znanstvene metode.

To velja tudi za BGA.

Njegova prihodnost ne bi smela biti odvisna od navdušenja ali skepticizma.

Odvisna bi morala biti od kakovosti dokazov.

Prihodnost regenerativnega kmetijstva

Ne glede na končni razplet raziskav ostaja dejstvo, da se sodobno kmetijstvo hitro spreminja.

Podnebne spremembe.

Degradacija tal.

Izguba biotske raznovrstnosti.

Potreba po učinkovitejši rabi vode.

Vse to zahteva nove pristope.

Regenerativno kmetijstvo postaja eno najpomembnejših področij sodobne agronomije.

Pri tem ne gre več zgolj za povečevanje pridelka.

Gre za dolgoročno ohranjanje rodovitnosti tal.

Za stabilnost agroekosistemov.

Za odpornost rastlin.

Za trajnostno upravljanje naravnih virov.

Če bo BGA nekoč dokazano prispeval k tem ciljem, bo našel svoje mesto med sodobnimi agronomskimi tehnologijami.

Če tega ne bo mogoče dokazati, bodo prihodnje raziskave vseeno prispevale k boljšemu razumevanju biologije tal in kompleksnih ekosistemov.

V obeh primerih bo pridobljeno novo znanje.

To je največja moč znanstvenega raziskovanja.

Vsak dobro načrtovan eksperiment poveča naše razumevanje narave, ne glede na to, ali potrdi ali ovrže začetno hipotezo.

Največja lekcija celotne knjige

Po petdesetih poglavjih lahko celotno zgodbo strnemo v eno samo misel.

Največja vrednost znanosti ni v tem, da vedno ponudi dokončne odgovore. Njena največja vrednost je v tem, da zna postavljati vedno boljša vprašanja in razvijati vedno natančnejše načine njihovega preverjanja.

To je tudi največja lekcija analize patenta BGA.

Patent nas ni naučil samo nekaj o eni tehnologiji.

Naučil nas je, kako razmišljati znanstveno.

Kako razlikovati med podatkom in razlago.

Med korelacijo in vzročnostjo.

Med hipotezo in dokazom.

Med inovacijo in njeno neodvisno validacijo.

Takšno razmišljanje je uporabno daleč onkraj področja agronomije.

Je temelj vsake odgovorne znanosti.

Sklep analize

Na začetku smo odprli patent.

Na koncu smo odprli veliko širše vprašanje.

Kako nastaja novo znanstveno znanje?

Odgovor ni preprost.

Nastaja z radovednostjo.

S pogumom.

S kritičnim razmišljanjem.

S poštenostjo.

In predvsem z vztrajnim preverjanjem hipotez.

Patent BGA je bil izhodišče tega potovanja.

Ali bo prihodnost potrdila njegove ključne ideje, danes še ne vemo.

Vemo pa nekaj drugega.

Če bodo prihodnje raziskave izvedene po načelih, ki smo jih predstavili v tej knjigi, bo njihov rezultat – ne glede na končni izid – predstavljal korak naprej za znanost.

In prav to je največji cilj vsake resne raziskave.

Končna misel

Vsaka velika znanstvena zgodba se začne z idejo. Preživi pa le, če prestane preizkus dokazov. Patent BGA je postavil vprašanje. Odgovor bo lahko dala le odprta, neodvisna in ponovljiva znanost. Prihodnost ne pripada niti slepemu navdušenju niti apriornemu skepticizmu, temveč pogumu, da nove ideje preverimo z najvišjimi merili znanstvene metode.

---

Epilog

S tem se zaključuje analiza patenta WO2012003782A1.

Petdeset poglavij ni bilo namenjenih dokazovanju pravilnosti ali nepravilnosti ene same tehnologije.

Njihov namen je bil pokazati, kako lahko tudi najbolj nenavadno idejo obravnavamo z intelektualno poštenostjo, kritično distanco in spoštovanjem znanstvene metode.

BGA ni edinstven primer v zgodovini inovacij.

Številne pomembne tehnologije in znanstvene zamisli so se začele kot drzne hipoteze z omejenim številom dokazov. Nekatere so kasneje postale del splošno sprejetega znanja. Druge so bile po natančnih raziskavah ovržene. V obeh primerih pa je odločala kakovost dokazov, ne začetno navdušenje ali skepticizem.

Če bo ta analiza prispevala k temu, da bo prihodnjih raziskav več, da bodo metodološko kakovostnejše, bolj odprte za interdisciplinarno sodelovanje in hkrati strožje pri preverjanju hipotez, bo dosegla svoj najpomembnejši cilj.

Kajti največja zapuščina vsake dobre znanstvene knjige ni odgovor, ki ga poda.

Največja zapuščina je vprašanje, ki ga navdihne pri naslednji generaciji raziskovalcev.