Po šestinštiridesetih poglavjih imamo pred seboj skoraj celotno sliko patenta BGA.

V 38. poglavju smo analizirali energijske spektre in ugotovili, da patent prikazuje merljive spremembe energijskih parametrov, vendar njihov fizikalni pomen ostaja odprto vprašanje.

V 39. in 40. poglavju smo pokazali, da patent predstavi povezavo med energijskimi parametri in biološkimi učinki predvsem kot hipotezo, ne pa kot eksperimentalno dokazano vzročnost.

V 41. poglavju smo preverili vlogo fotosinteze in ugotovili, da predstavlja logični most med energijskimi meritvami in rastjo rastlin, vendar patent tega mostu ne potrdi z neposrednimi meritvami.

V 42. poglavju smo analizirali rastlinske poskuse ter ugotovili, da patent meri rast, pridelek in kakovost, ne meri pa fizioloških procesov, ki bi razložili njihov nastanek.

V 43. poglavju smo pokazali, da patent ne vsebuje dovolj statističnih podatkov za neodvisno presojo zanesljivosti rezultatov.

V 44. poglavju smo ugotovili, da tudi poljski poskusi ne vsebujejo dovolj metodoloških podrobnosti za popolno ponovljivost.

V 45. poglavju smo pripravili raziskovalni načrt, s katerim bi bilo mogoče patent neodvisno preveriti.

V 46. poglavju pa smo razmišljali o tem, ali bi uspešna potrditev lahko pomenila začetek nove agronomske paradigme.

Sedaj je čas za najpomembnejše vprašanje celotne knjige.

Kje se pravzaprav prekine dokazna veriga patenta?

To vprašanje je pomembnejše od vprašanja, ali ima patent prav ali ne.

Če želimo tehnologijo znanstveno oceniti, moramo najprej razumeti, katera dokazna veriga je popolna in katera ostaja nedokončana.

Kaj pomeni dokazna veriga?

Vsaka znanstvena teorija temelji na zaporedju dokazov.

Ne zadostuje, da poznamo začetek in konec procesa.

Pokazati moramo tudi vse korake med njima.

Če manjka samo en člen, celotna razlaga postane šibkejša.

To velja za medicino.

To velja za fiziko.

In enako velja za agronomijo.

Patent BGA predlaga naslednjo logično verigo:

obdelava materiala → sprememba energijskega parametra → sprememba fizioloških procesov → večja fotosinteza → večja rast → večji pridelek

Na prvi pogled je zaporedje logično.

Vprašanje pa je:

koliko teh povezav patent dejansko dokaže?

Kaj patent dejansko pokaže?

Prvi člen je dobro dokumentiran.

Patent prikaže spremembo energijskih parametrov po uporabi BGA.

Relativno energijsko stanje se spremeni.

Energijski spekter postane bolj pozitiven.

Poveča se pozitivna površina pod krivuljo.

To smo podrobno analizirali v 38. poglavju.

Drug pomemben člen predstavljajo rastlinski poskusi.

Patent prikazuje povečanje pridelka pri različnih kulturah.

Prikazuje izboljšano rast.

Prikazuje večjo biomaso.

Prikazuje večjo kakovost nekaterih pridelkov.

To smo analizirali v 42., 43. in 44. poglavju.

Oba konca dokazne verige torej obstajata.

Na eni strani energijski parametri.

Na drugi strani biološki rezultat.

Kje nastane vrzel?

Problem nastane med obema deloma.

Patent ne pokaže neposrednega mehanizma, ki bi oba sveta povezal.

To ni nepomembna podrobnost.

To je osrednje znanstveno vprašanje.

Patent na primer prikaže energijski spekter pred uporabo BGA in po njej ter ločeno predstavi rezultate rastlinskih poskusov. Ne predstavi pa meritev fluorescence klorofila, hitrosti izmenjave plinov ali drugih fizioloških parametrov, ki bi neposredno povezali spremembo QRS-parametra s spremembo fotosintetske aktivnosti.

Prav tu se dokazna veriga prekine.

Ne zato, ker bi bili začetni ali končni podatki napačni.

Temveč zato, ker srednji člen ni eksperimentalno prikazan.

Zakaj je to pomembno?

Predstavljajmo si medicinski primer.

Novo zdravilo zniža telesno temperaturo.

Bolnik ozdravi.

Če pa ne razumemo, kako zdravilo deluje, še vedno ne moremo trditi, da smo dokazali njegov mehanizem.

Podobno je pri patentu BGA.

Vidimo spremembo energijskih parametrov.

Vidimo izboljšanje rasti.

Ne vidimo pa neposrednega procesa, ki bi eno povzročil drugo.

To ne pomeni, da povezava ne obstaja.

Pomeni le, da še ni eksperimentalno dokazana.

Dve skupini trditev

Ko patent natančneje analiziramo, ugotovimo, da pravzaprav vsebuje dve različni vrsti trditev.

Prva skupina temelji na meritvah.

Sem sodijo energijski spektri.

Relativna energijska stanja.

Rast.

Pridelek.

To so podatki, ki jih patent dejansko prikaže.

Druga skupina pa predstavlja razlage teh podatkov.

Sem sodijo trditve o izboljšani fotosintezi.

Boljši presnovi.

Učinkovitejšem izkoriščanju energije.

Spremembah biološke organizacije sistema.

Patent te razlage podpira predvsem s posrednimi indici in logičnim zaporedjem dogodkov, ne pa z neposrednimi fiziološkimi meritvami. Podpora torej izhaja iz opaženih povezav med spremembo energijskih parametrov in izboljšano rastjo, ne pa iz neposrednega dokaza mehanizma.

To je pomembna razlika.

Prva skupina vsebuje meritve.

Druga vsebuje razlago meritev.

In prav razlaga je danes najmanj eksperimentalno potrjen del patenta.

Poštena znanstvena presoja

Ko pridemo do te točke analize, se pojavi vprašanje, ki ga pogosto srečamo pri presoji novih tehnologij.

Če patent ne pojasni vseh korakov mehanizma, ali to pomeni, da njegova osnovna ideja ni pravilna?

Odgovor je preprost.

Ne.

V znanosti odsotnost popolnega pojasnila ni isto kot dokaz, da pojav ne obstaja.

Po drugi strani pa tudi opaženi pozitivni rezultati še niso dokaz, da je razlaga pravilna.

Prav zato mora biti znanstvena presoja vedno uravnotežena.

Patent BGA nedvomno predstavi vrsto eksperimentalnih rezultatov, ki kažejo spremembe energijskih parametrov in številne pozitivne biološke učinke.

Hkrati pa ne predstavi vseh eksperimentalnih povezav, ki bi omogočile popolno razlago mehanizma delovanja.

To pomeni, da danes ne moremo reči niti, da je teorija dokončno potrjena, niti da je bila ovržena.

Lahko pa precej natančno določimo, katera vprašanja ostajajo odprta.

To je eden najpomembnejših rezultatov naše celotne analize.

Kaj bi bilo potrebno za zapolnitev dokazne vrzeli?

Če želimo dokazno verigo zaključiti, ni dovolj ponoviti obstoječih poskusov.

Potrebni so poskusi, ki bodo neposredno povezali energijske meritve z biološkimi procesi.

Najpomembnejši bi bili trije tipi raziskav.

Prvič, istočasne meritve energijskih parametrov in fotosinteze.

Vsak vzorec, pri katerem bi izmerili spremembo energijskega spektra ali relativnega energijskega stanja, bi moral biti hkrati analiziran še z metodami, ki danes predstavljajo standard pri raziskovanju fotosinteze.

Patent na primer ne predstavi meritev fluorescence klorofila, izmenjave plinov, asimilacije CO₂ ali učinkovitosti fotosistema II (PSII). Prav te metode bi omogočile neposredno preverjanje, ali sprememba energijskega parametra res spremlja spremembo fotosintetske učinkovitosti.

Drugič, časovne meritve.

Če BGA res najprej spremeni energijsko stanje sistema, mora biti ta sprememba zaznavna še pred povečano rastjo rastlin.

Časovno zaporedje je eden najmočnejših kriterijev za presojo vzročnosti.

Tretjič, neodvisna ponovitev poskusov.

Rezultate bi morale potrditi raziskovalne skupine, ki niso sodelovale pri razvoju tehnologije.

Šele takrat bi lahko govorili o neodvisni validaciji.

Takšen raziskovalni program bi omogočil ločitev vpliva energijskega parametra od drugih dejavnikov, kot so spremembe v dostopnosti hranil, fizikalnih lastnostih tal ali mikrobiološki aktivnosti. Prav to je naslednji nujni korak, če želimo hipotezo spremeniti v znanstveno potrjeno razlago.

Ali to pomeni, da patent ne drži?

To vprašanje se pogosto postavlja pri vsaki novi tehnologiji.

Odgovor pa zahteva precej več natančnosti.

Patent ni zgrajen na eni sami meritvi.

Predstavi več različnih skupin rezultatov.

Predstavi spremembe energijskih parametrov.

Predstavi spremembe pri posameznih elementih.

Predstavi laboratorijske poskuse.

Predstavi poljske poskuse.

Predstavi povečanje pridelka.

Predstavi izboljšanje kakovosti.

Ko vse te podatke pogledamo skupaj, postane jasno, da patent opisuje pojav, ki ga ni mogoče preprosto zavrniti kot naključje.

Hkrati pa prav tako ni mogoče trditi, da je njegov mehanizem že dokončno pojasnjen.

Znanstveno najbolj pošten zaključek je zato naslednji:

Patent predstavlja dobro dokumentirano eksperimentalno opažanje, vendar njegova razlaga ostaja delno hipotetična.

To ni slabost.

To je običajen položaj številnih novih znanstvenih idej.

Majhna povezava s širšo zgodovino znanosti

V prejšnjem poglavju smo omenili Thomasa Kuhna, ki je pokazal, da znanstvene revolucije ne nastanejo zaradi enega samega poskusa, temveč zaradi postopnega kopičenja dokazov, ki jih obstoječa paradigma vse težje razloži.

Morda se BGA nahaja prav na takšni prelomni točki.

Morda pa bo prihodnje raziskovanje pokazalo, da je potrebna drugačna razlaga opaženih pojavov.

Na tej stopnji tega še ne moremo vedeti.

Lahko pa z veliko gotovostjo rečemo, da so vprašanja, ki jih patent odpira, dovolj konkretna, da jih je mogoče eksperimentalno preveriti.

Prav to loči znanstveno hipotezo od špekulacije.

Povezava s prejšnjimi poglavji

To poglavje predstavlja sintezo ugotovitev iz zadnjih desetih poglavij knjige.

V 38. poglavju smo prvič analizirali energijske spektre.

V 39. in 40. poglavju smo pokazali, da patent ne dokazuje vzročnosti med energijskimi parametri in rastjo rastlin.

V 41. poglavju smo ugotovili, da fotosinteza kot most med meritvami in biološkimi učinki ostaja hipoteza.

V 42. poglavju smo pokazali, da patent ne meri fotosinteze neposredno.

V 43. poglavju smo ugotovili, da patent ne vsebuje dovolj statističnih podatkov za dokončno presojo rezultatov.

V 44. poglavju smo videli, da tudi poljski poskusi ne vsebujejo vseh metodoloških podrobnosti.

V 45. poglavju smo pripravili raziskovalni načrt za neodvisno validacijo.

V 46. poglavju smo razmišljali o tem, kaj bi pomenila morebitna nova agronomska paradigma.

Sedaj lahko vse te ugotovitve združimo v enoten sklep.

Patent vsebuje več pomembnih členov dokazne verige.

Toda en ključni člen – neposredna eksperimentalna povezava med energijskimi parametri in fiziologijo rastlin – ostaja odprt.

Ključna misel poglavja

Največja vrednost patenta BGA morda ni v tem, da ponuja dokončne odgovore, temveč v tem, da dovolj jasno pokaže, kje se začnejo nova raziskovalna vprašanja. Dober patent ne odgovori na vse; pogosto prav njegova največja vrednost leži v vprašanjih, ki jih odpre za prihodnje raziskave.

Po sedeminštiridesetih poglavjih lahko dokazno verigo patenta ocenimo precej natančno.

Patent pokaže, da se po obdelavi z BGA spremenijo energijski parametri in da številni rastlinski poskusi poročajo o pozitivnih bioloških učinkih.

Ne pokaže pa še vseh korakov, ki bi obe skupini rezultatov povezali v popolnoma dokazano vzročno verigo.

To ni razlog za zavrnitev patenta.

Je pa razlog za nadaljnje raziskave.

Pravzaprav lahko rečemo, da smo prišli do meje med tem, kar patent dokazuje, in tem, kar predpostavlja.

In prav na tej meji se začne resnična znanost.

Uvod v 48. poglavje

Če smo v tem poglavju analizirali notranjo logiko dokazne verige patenta, bomo v naslednjem naredili še korak dlje.

Preverili bomo, kako se koncept BGA umešča v sodobno znanost o kompleksnih sistemih, biologiji in fiziki ter ali obstajajo raziskovalna področja, ki bi lahko pomagala razložiti opažene pojave.

Vprašanje ne bo več, ali patent vsebuje dovolj podatkov, temveč ali sodobna znanost že pozna teoretične okvire, v katerih bi bilo mogoče rezultate BGA razumeti. To bo hkrati tudi zadnji korak pred sklepnim delom knjige.