Sejanje in vzgoja peteršilja z uporabo organskih gnojil

Peteršilj (Petroselinum crispum) je ena najbolj vsestranskih začimbnih rastlin, ki jo gojimo zaradi listov in korenin. Uspešno raste na vrtu, v rastlinjakih in celo v loncih. Za najboljši pridelek je pomembna pravilna priprava tal, ustrezna oskrba in uporaba kakovostnih organskih gnojil.

1. Izbira primernega mesta in priprava zemlje

Peteršilj najbolje uspeva na sončnih ali polsenčnih legah z rahlo kislim do nevtralnim pH tal (6,0–7,0). Potrebuje rodovitna, dobro odcedna tla, bogata s humusom.

• Rahljanje zemlje – zemljo prekopljemo do globine 20 cm.
• Dodajanje organske mase – priporočljivo je dodati kompost ali drugo organsko gnojilo, da izboljšamo strukturo tal in povečamo vsebnost hranil.
• Preverjanje pH tal – če je prenizek, dodamo apno; če je previsok, dodamo šoto ali kompost.

2. Setev peteršilja

Peteršilj se počasi kali (14–30 dni), zato lahko semena pred setvijo namočimo v topli vodi (12–24 ur), da pospešimo kalitev.

Čas setve: 

• Na prostem: marec–maj in avgust–september.
• V rastlinjakih in notranjih prostorih: celo leto.

Razdalja pri setvi:

• Razdalja med vrstami: 20–30 cm.
• Razdalja med rastlinami: 5–10 cm.
• Globina setve na bo od 0,5 do 1 cm globoko.

Kalitev:

• Optimalna temperatura: 15–20 °C.
• Kalitev traja 2–4 tedne, kalitev lahko pospešimo s predhodnim namakanjem semen.

3. Uporaba organskih gnojil

Peteršilj potrebuje enakomerno oskrbo s hranili, zato so organska gnojila idealna izbira.

• Kompost – izboljšuje rodovitnost tal in zadržuje vlago (5–10 kg/m²).
• Uležan hlevski gnoj – dodamo jeseni pred setvijo (3–4 kg/m²).
• Lesni pepel – vir kalija, ki krepi rast in izboljšuje okus listov.
• BGA organsko gnojilo:
  • optimalna količina: 160–200 g/m²
  • spodbuja zdravo rast in odpornost na bolezni.
  • izboljšuje strukturo tal, kar pripomore k enakomernemu razvoju rastlin.

4. Zalivanje in nega

Peteršilj potrebuje stalno vlažna, a ne premočena tla.

• Potreba po vodi: 2–3 cm na teden.
• Kapljično namakanje: priporočljivo za enakomerno oskrbo z vodo.
• Pletje: redno odstranjevanje plevela izboljša rast in preprečuje razvoj bolezni.
• Redčenje: ko rastline dosežejo 5 cm višine, jih redčimo na 10 cm razdalje.

5. Obiranje peteršilja

Peteršilj je pripravljen za obiranje približno 60–90 dni po setvi.

Listni peteršilj:

• Liste režemo sproti, ko rastline dosežejo 15 cm.
• Vedno porežemo zunanje liste, da rastlina še naprej raste.

Korenasti peteršilj:

• Pobiramo v jeseni (september–november), ko korenine dosežejo 10–15 cm dolžine.
• Korenine shranjujemo v vlažnem pesku ali v hladnih kleteh.

6. Varstvo pred boleznimi in škodljivci

Bolezni:

• Pepelasta plesen – beli praškasti madeži na listih. Rešitev: razprševanje s koprivnim prevretkom in zadostna razdalja med rastlinami.
• Listna pegavost – rjave lise na listih. Rešitev: odstranjevanje okuženih listov in uporaba odpornih sort.
• Koreninska gniloba – posledica prekomerne vlage. Rešitev: sajenje v dobro odcedna tla.

Škodljivci:

• Listne uši – povzročajo deformacijo listov. Rešitev: naravni insekticidi, kot je česnov prevretek.
• Polži – objedajo mlade rastline. Rešitev: uporaba naravnih repelentov (žagovina, jajčne lupine).
• Muhe koreninskega peteršilja – ličinke vrtajo v korenine. Rešitev: sajenje v mrežaste tunele in sajenje v mešanih posevkih.

7. Hranila in njihov vpliv na rast peteršilja

• Dušik (N) – spodbuja rast listov. Preveč dušika povzroči prekomerno bujno rast na račun arome.
• Fosfor (P) – pomemben za razvoj močnih korenin pri korenastem peteršilju.
• Kalij (K) – izboljšuje okus in odpornost rastlin na bolezni.

8. Kolobarjenje in spremljevalne rastline

Peteršilj je občutljiv na pomanjkanje hranil, zato je kolobarjenje zelo pomembno.

Dobre spremljevalke:

• Paradižnik – ščiti pred škodljivci.
• Čebula in česen – odganjata škodljivce in izboljšujeta rast.
• Korenje – dobro uspeva v kombinaciji s peteršiljem.

Slabe spremljevalke:

• Solata – tekmuje za vodo in hranila.
• Grah in fižol – zavirata rast peteršilja.

Z uporabo BGA gnojila ni potrebe po strogem kolobarjenju, saj ohranja plodnost tal.

9. Sorte peteršilja

• Listni peteršilj: ‘Gigante d’Italia’, ‘Moss Curled’ (veliki in aromatični listi).
• Korenasti peteršilj: ‘Halblange’, ‘Alba’ (močne in dolge korenine).
• Kodrolistni peteršilj: ‘Aphrodite’, ‘Frisé’ (dekorativni listi z bogato aromo).

10. Zaključek

Peteršilj je nepogrešljiva rastlina v vsaki kuhinji in na vrtu. Z uporabo kakovostnih organskih gnojil, kot je BGA, lahko povečamo pridelek in izboljšamo aromo rastlin. Pravilna oskrba, ustrezno zalivanje in dobro načrtovan kolobar zagotavljajo zdrave in močne rastline, ki bodo obrodile skozi celo sezono.