Zakaj patent začne pri organizaciji in ne pri recepturi?

V prejšnjem poglavju smo spoznali, da patent BGA ne opisuje ene same mešanice, temveč modularni sistem, sestavljen iz treh ločeno pripravljenih podkompozicij.

To je pomembna razlika.

Večina običajnih gnojil nastane kot ena sama formulacija.

Patent BGA pa sistem razdeli na več funkcionalnih delov, ki jih je mogoče pripravljati, skladiščiti in združevati na različne načine. 

Logično vprašanje, ki sledi, je:

Kaj pravzaprav predstavlja prva podkompozicija?

Patent na to vprašanje ne odgovori s seznamom sestavin.

Najprej določi njeno mesto v celotnem sistemu.

Patent najprej definira funkcijo

To je ena izmed značilnosti dobro pripravljenih patentov.

Preden opišejo materiale, najprej opredelijo posamezne gradnike izuma.

Tudi patent BGA ravna tako.

Prva podkompozicija ni predstavljena kot samostojen izdelek.

Predstavljena je kot prvi funkcionalni gradnik, iz katerega skupaj z drugo in tretjo podkompozicijo nastane celotni sistem. 

To pomeni, da njenega pomena ne moremo razumeti ločeno od preostalih dveh delov.

Zakaj patent začne s prvo podkompozicijo?

Na prvi pogled bi lahko pomislili, da gre zgolj za zaporedno številčenje.

Toda patent kaže drugačno logiko.

Vsaka podkompozicija ima svojo nalogo.

Prva podkompozicija predstavlja prvi organizirani gradnik sistema.

Ne zato, ker bi bila nujno pomembnejša od drugih, temveč zato, ker patent z njo začne opis celotne arhitekture izuma. 

Predstavljajmo si orkester.

Orkester ni le skupina glasbenikov.

Vsak instrument ima svojo nalogo, vsi skupaj pa sledijo skupni partituri.

Tako kot orkester potrebuje svoje člane in dirigenta, tudi patentirani sistem BGA potrebuje svojo notranjo arhitekturo.

Prva podkompozicija predstavlja prvi načrtovani element te zasnove. Sama po sebi še ne tvori celote, vendar brez nje celotni sistem ne bi mogel delovati tako, kot ga opisuje patent.

Prva podkompozicija ni končni izdelek

To je pomembna podrobnost, ki jo je lahko spregledati.

Patent prve podkompozicije ne opisuje kot sredstva, ki bi ga neposredno uporabili na tleh.

Gre za del večjega sistema.

Šele povezava vseh podkompozicij tvori končno sestavo, predvideno za uporabo. 

To potrjuje logiko, ki smo jo spoznali že v šestnajstem poglavju.

Patent ne ščiti posamezne sestavine.

Ščiti način, kako so posamezni deli organizirani v funkcionalno celoto.

Povezava s prejšnjimi poglavji

V četrtem poglavju smo ugotovili, da patent ni vezan na eno samo kemijsko sestavo materialov.

Dopušča uporabo različnih vhodnih materialov.

V šestnajstem poglavju pa smo videli, da teh materialov ne obravnava kot eno samo mešanico, temveč jih razdeli na več podkompozicij.

Sedemnajsto poglavje naredi naslednji logični korak.

Preden patent razkrije, iz katerih materialov je sestavljena prva podkompozicija, najprej pojasni njeno mesto v celotni arhitekturi sistema.

To je pomembno, saj funkcija posameznega dela pogosto določa tudi izbiro materialov.

Organizacija pred recepturo

Ena izmed zanimivih značilnosti patenta je vrstni red predstavitve.

Najprej organizacija.

Šele nato sestava.

To ni naključje.

Patent s tem pokaže, da pri izumu ni najpomembnejše vprašanje:

Katere materiale uporabimo?

Pomembnejše je vprašanje:

Kako so posamezni deli sistema organizirani in kakšno funkcijo ima vsak izmed njih?

Čeprav patent na tem mestu še ne govori neposredno o relativnem energijskem stanju, se logično navezuje na vprašanja, ki smo jih obravnavali v tretjem, osmem, devetem in desetem poglavju.

Če je cilj postopka priprava materiala v določeno relativno energijsko stanje, potem prva podkompozicija predstavlja prvi organizirani gradnik, na katerem takšna priprava sploh lahko temelji.

To ni neposredna trditev patenta, temveč logična povezava z njegovo dosedanjo strukturo.

Kaj ta del patenta odpira kot raziskovalno vprašanje?

Patent jasno določi obstoj prve podkompozicije.

Ne pojasni pa še podrobno, zakaj je izbrana prav takšna zasnova.

Odprta ostajajo vprašanja:

• Ali ima prva podkompozicija posebno nalogo v procesu priprave?
• Ali njena funkcija vpliva na delovanje druge in tretje podkompozicije?
• Ali bi drugačna organizacija sistema povzročila drugačen rezultat?

Patent teh odgovorov na tem mestu še ne poda.

Najprej postavi strukturo sistema.

Razlaga posameznih sestavin sledi šele v nadaljevanju. 

Kaj ta članek ne trdi

Ta članek ne trdi, da je prva podkompozicija pomembnejša od druge ali tretje.

Prav tako ne trdi, da danes že poznamo njen mehanizem delovanja.

Poudarja pa pomembno dejstvo:

Patent najprej definira njeno mesto v celotnem sistemu in šele nato začne opisovati njeno sestavo.

Kaj smo ugotovili?

✔ Prva podkompozicija je prvi funkcionalni gradnik patentiranega sistema.

✔ Njene vloge ni mogoče razumeti ločeno od drugih podkompozicij.

✔ Patent najprej predstavi organizacijo sistema in šele nato materiale.

✔ Organizacija sistema predstavlja pomemben del patentirane rešitve.

✔ Prva podkompozicija predstavlja prvi organizirani korak proti pripravi materiala v želeno relativno energijsko stanje.

Ključna misel poglavja

Najprej organizacija. Nato proces. Šele zatem materiali.

Prav ta vrstni red predstavlja eno najpomembnejših sporočil patenta BGA in hkrati rdečo nit celotne serije The BGA Hypothesis.

S sedemnajstim poglavjem analiza patenta vstopa v najtehničnejši del.

Patent ne razkriva vseh odgovorov naenkrat.

Najprej predstavi strukturo sistema, nato posamezne gradnike in šele zatem njihovo sestavo.

Takšna zgradba ni naključna.

Kaže, da patent izuma ne razume kot zbirke materialov, temveč kot organiziran tehnološki sistem.

Prva podkompozicija zato ni pomembna predvsem zaradi svoje kemijske sestave, ampak zaradi mesta, ki ga zaseda v celotni arhitekturi izuma.

V 18. poglavju bomo prvič podrobneje analizirali, iz katerih materialov je lahko sestavljena prva podkompozicija in zakaj patent dopušča več različnih možnosti izbire.