Ali prva podkompozicija temelji na eni skupini spojin ali na njihovem medsebojnem dopolnjevanju?

V prejšnjih treh poglavjih smo podrobno analizirali odstavek [055] patenta.

Videli smo, da patent med organske kisle materiale uvršča huminske kisline, aminokisline in maščobne kisline ter jih obravnava kot različne predstavnike iste funkcionalne skupine.

S tem pa opis prve podkompozicije še ni zaključen.

V nadaljevanju patenta avtor razširi seznam materialov in poleg organskih predstavi še anorganske kisle materiale.

Med njimi kasneje omenja tudi fosfatne kamnine in sulfate, ki ju bomo podrobneje analizirali v naslednjem poglavju.

Že ta razširitev razkriva pomembno značilnost patenta.

Če je bilo doslej mogoče sklepati, da prva podkompozicija temelji predvsem na organskih spojinah, zdaj vidimo bistveno širši koncept.

Zakaj patent razširi izbor materialov?

Na prvi pogled bi lahko pričakovali, da bo patent ostal znotraj ene kemijske skupine.

Toda tega ne stori.

Po predstavitvi organskih kislih materialov v odstavku [055] patent v nadaljevanju razširi prvo podkompozicijo še na anorganske kisle materiale.

To kaže, da cilj prve podkompozicije ni vezan na organski ali anorganski izvor snovi.

Odločilne so njihove funkcionalne lastnosti.

Tudi tukaj patent razmišlja sistemsko.

Kaj pomenijo anorganski kisli materiali?

Anorganski kisli materiali so mineralne spojine, ki lahko vplivajo na fizikalno-kemijsko okolje sistema.

Njihove kemijske lastnosti se pogosto precej razlikujejo od organskih kislin.

Kljub temu jih patent vključuje v isto funkcionalno arhitekturo prve podkompozicije.

To pomeni, da materialov ne razvršča predvsem po njihovem kemijskem izvoru, temveč po vlogi, ki naj bi jo opravljali v pripravi celotnega sistema.

Organizacija ostaja pomembnejša od kemijske identitete

Ta del patenta ponovno potrjuje ugotovitve iz prejšnjih poglavij.

V 4. poglavju smo ugotovili, da patent ni vezan na eno samo kemijsko sestavo.

V 16. in 17. poglavju smo pokazali, da gradi sistem podkompozicij.

V 20., 21. in 22. poglavju smo analizirali tri različne skupine organskih kislih materialov.

To se neposredno povezuje s četrtim poglavjem, kjer smo ugotovili, da patent dopušča različne materiale – zdaj pa prvič vidimo tudi konkretne primere anorganskih materialov, ki razširjajo isto funkcionalno zasnovo.

Sedaj vidimo naslednji logični korak.

Patent razširi prvo podkompozicijo tudi na anorganske materiale.

Ponovno se potrjuje rdeča nit celotne serije.

Organizacija sistema ima večjo težo kot posamezna kemijska spojina.

Povezava z relativnim energijskim stanjem

V tretjem, osmem, devetem in desetem poglavju smo obravnavali pojem relativnega energijskega stanja.

Patent tega izraza tudi tukaj neposredno ne uporablja.

Toda širjenje nabora materialov kaže, da avtor ni iskal ene same idealne spojine.

Veliko pomembnejše je bilo doseči funkcionalno stanje celotnega sistema.

To ponovno podpira razmišljanje, da patent temelji na organizaciji materialov in njihovih medsebojnih interakcijah.

Hkrati dodatno podpira ugotovitev iz 8. poglavja, da BGA po hipotezi ne temelji na ustvarjanju nove kemijske sestave, temveč na pripravi materiala v drugačno relativno energijsko stanje.

Kaj patent še vedno ne pojasni?

Patent predstavi novo skupino materialov.

Ne pojasni pa:

• zakaj združuje organske in anorganske kisle materiale v isti podkompoziciji,
• zakaj so med primeri izbrani prav fosfatne kamnine in sulfati,
• kakšna je natančna funkcionalna razlika med organskimi in anorganskimi materiali,
• kako posamezna skupina prispeva k delovanju prve podkompozicije,
• kako bi bilo mogoče njihove posamezne prispevke eksperimentalno preveriti.

Tudi tukaj patent predstavi tehnološko rešitev, ne pa podrobnega fizikalno-kemijskega modela.

Kaj ta del patenta odpira kot raziskovalno vprašanje?

Če patent združuje organske in anorganske kisle materiale v isti funkcionalni sistem, se odpre več pomembnih vprašanj.

• Katere funkcionalne lastnosti imajo obe skupini skupne?
• Katere njihove lastnosti se med seboj dopolnjujejo?
• Ali bi bilo mogoče posamezne materiale nadomestiti z drugimi, ki imajo primerljive funkcionalne lastnosti?
• Kako bi takšne spremembe vplivale na delovanje prve podkompozicije?

Patent na ta vprašanja na tem mestu še ne odgovori.

Kaj ta članek ne trdi

Ta članek ne trdi, da so organski in anorganski kisli materiali med seboj enakovredni.

Prav tako ne trdi, da poznamo njihov natančen mehanizem delovanja.

Poudarja pa pomembno dejstvo.

Patent obe skupini vključuje v isto funkcionalno arhitekturo prve podkompozicije, kar dodatno potrjuje njegov sistemski pristop.

Kaj smo ugotovili?

✔ Po predstavitvi organskih kislih materialov patent razširi prvo podkompozicijo še na anorganske kisle materiale.

✔ Med primeri pozneje navede tudi fosfatne kamnine in sulfate.

✔ To se neposredno povezuje s 4. poglavjem, kjer smo pokazali, da patent dopušča različne materiale in ni vezan na eno samo kemijsko sestavo.

✔ Hkrati dodatno podpira razmišljanje iz 8. poglavja, da BGA temelji na pripravi materiala v drugačno relativno energijsko stanje in ne na ustvarjanju nove kemijske spojine.

✔ Organizacija sistema ostaja osrednje načelo celotne tehnologije.

Ključna misel poglavja

Patent po organskih kislih materialih razširi prvo podkompozicijo še na anorganske kisle materiale. S tem dodatno potrjuje, da gradi funkcionalno organiziran sistem, v katerem imajo lahko kemijsko zelo različni materiali skupno vlogo pri pripravi prve podkompozicije.

Po analizi organskih kislih materialov patent naredi naslednji logični korak.

V nadaljevanju v prvo podkompozicijo vključi še anorganske kisle materiale.

S tem dodatno razširi svojo funkcionalno zasnovo.

Ponovno se pokaže, da patent ne išče ene »idealne« spojine.

Gradi sistem, v katerem imajo različni materiali vsak svojo predvideno funkcionalno nalogo.

To je še ena potrditev rdeče niti celotne serije:

BGA po patentu ne temelji na eni sami kemijski recepturi, temveč na organizaciji različnih materialov v funkcionalno celoto.

V 24. poglavju bomo podrobneje analizirali prva konkretna predstavnika te skupine – fosfatne kamnine in sulfate – ter preverili, zakaj ju patent posebej izpostavi in kakšno vlogo jima pripisuje pri pripravi prve podkompozicije.