Od trgatve do brstenja
Kolumela in sodobna agronomija jesenskega ter spomladanskega gnojenja vinograda
Po trgatvi vinogradnik ve, koliko grozdja je odpeljal v klet. Iz te količine lahko oceni odvzem hranil. Za odločitev o gnojenju mora vedeti še, koliko jih lahko zagotovijo tla, v kakšnem stanju je trta zaključila sezono in kdaj bo v naslednji začela intenzivneje črpati hranila. Jesenska in spomladanska oskrba zato odgovarjata na različni vprašanji. Jeseni presojamo, kaj je treba obnoviti v tleh in kakšne razmere bodo v njih dočakale novo sezono. Spomladi presojamo, kaj trta potrebuje, ko iz zalog prehaja v intenzivno rast in privzem hranil iz tal.
Kolumela je gnojenje presojal po namenu posega
Lucij Junij Moderat Kolumela v drugi knjigi dela De re rustica pripoveduje, da je njegov stric pri trti dajal prednost humozni zemlji. Menil je, da hlevski gnoj škoduje okusu vina. V četrti knjigi pa Kolumela pri obnovi starejše trte s še zdravim deblom opiše zimsko rahljanje zemlje ob koreninah in dodajanje gnoja. Odlomka obravnavata različni odločitvi. Prva zadeva redno oskrbo rodnega vinograda in pričakovano kakovost vina. Druga zadeva obnovo trte, pri kateri želi vinogradnik spodbuditi ponovno rast. Stričeva sodba o okusu je zgodovinsko opažanje. Za današnjo agronomijo je dragoceno že vprašanje, ki ga odpira: kako se poseg v tla odrazi v grozdju in naposled v vinu?
Kolumela je pri zasnovi vinograda upošteval tudi lego in vlažnost zemljišča ter jima prilagajal globino sajenja. Pripravo prostora za korenine je tako postavil pred presojo gnojenja. Tudi danes ima ta vrstni red praktičen pomen. Če rast omejuje slaba odcednost ali zbita plast, lahko korenine izkoriščajo manjši volumen tal. Podatek o založenosti celotne parcele ima tedaj omejeno razlagalno vrednost, saj mora vinogradnik vedeti tudi, do katerega dela te zaloge trta sploh pride.
Jeseni po trgatvi — bilanca hranil in stanje tal
Trgatev zaključi odvzem grozdja, vegetacijska sezona trte pa se z njo še ne konča nujno. Dokler so listi dejavni in razmere omogočajo privzem, lahko trta še oblikuje zaloge v trajnih delih. Poskusi z izotopsko označenim dušikom so pokazali, da lahko trta del dušika, privzetega po trgatvi, shrani in ga uporabi v naslednji sezoni. Za vinogradnika je pomembna razlika med zgodnjo trgatvijo, po kateri listje še deluje in pozno trgatvijo tik pred odpadanjem listov. Enak koledarski ukrep lahko v teh dveh razmerah doseže drugačen učinek. Jesenski privzem je fiziološka možnost, o smiselnosti dognojevanja pa odločajo stanje trte, tla in razmere po trgatvi.
Pri fosforju in kaliju je jesenski termin lahko primeren zaradi njune omejene gibljivosti v tleh. Izhodišče za odločitev je analiza tal. Odvzem z grozdjem pove, koliko hranila je zapustilo vinograd. Založenost tal pa pove, ali je treba ta odvzem nadomestiti, odmerek prilagoditi ali dodajanje odložiti. Zlasti v starejšem vinogradu je pomembno tudi, kam hranilo pride. Način vnosa je treba prilagoditi obstoječemu koreninskemu sistemu, saj lahko globoka vdelava poškoduje korenine.
Organska oskrba ima širšo nalogo. Z uležanim gnojem, zrelim kompostom ali ravnanjem z rastlinskimi ostanki vinogradnik vpliva na tla tudi prek organske snovi, ki jo vanje vrača. Pri načrtovanju pa mora upoštevati tudi hranila, ki jih ti materiali vsebujejo, in hitrost njihovega sproščanja. Tako dobi Kolumelova skrb za zemljo ob koreninah sodobno vsebino. Jeseni lahko vinogradnik po posameznih delih nasada presodi, ali je v ospredju založenost s hranili, stanje organske snovi, erozija ali odvajanje vode. Od te presoje sta odvisna izbira materiala in način uporabe.
Spomladi — uskladitev oskrbe z rastjo trte
Ob brstenju trta za začetno rast uporablja tudi zaloge iz korenin in trajnega lesa. Z razvojem listne površine in mladik se povečuje pomen tekočega privzema iz tal. Zato je pri spomladanskem dušiku odločilno, koliko ga je rastlini dostopnega v času povečanih potreb. Pri presoji odmerka štejejo rast in bujnost trte, pričakovani pridelek ter prispevek tal in predhodne organske oskrbe. Izrazito bujen vinograd in vinograd s šibko rastjo zahtevata različno diagnozo. Tudi pri šibki rasti je smiselno najprej ugotoviti, ali je omejitev dejansko prehranska. journals.ac.za
Odločitev o dušiku sega vse do kleti. V vinogradu vpliva na ravnotežje med rastjo mladik in razvojem grozdja. V moštu je za vinarja pomemben kvasovkam dostopni dušik (YAN), ker pomaga pri načrtovanju fermentacije. Skupaj s sladkorno stopnjo, kislostjo in pH da podrobnejšo sliko surovine, kot jo lahko da masa jagod. Prav zato je pri presoji gnojenja koristno povezati podatke o rasti trte s sestavo grozdja ob primerljivem terminu vzorčenja. Žežlinovo poročilo o poskusu na refošku
Refošk v Sečovljah — kaj je pokazal spomladanski nanos BGA
V primerjavi na refošku v Sečovljah so BGA uporabili spomladi pred cvetenjem. Poročilo za sezono 2025 navaja, da je imel sok jagod z obravnavane površine ob vzorčenju 21,5 °Bx v primerjavi z 18,6 °Bx na primerjalni površini. Skupna kislost je znašala 5,98 proti 7,47 g/L, vsebnost kvasovkam dostopnega dušika pa 97 proti 80 mg/L. Razlika v masi 100 jagod po poročilu statistično ni bila značilna.
Višja sladkorna stopnja in nižja skupna kislost ob istem vzorčenju kažeta na drugačen profil zrelosti grozdja. Podatek o YAN temu doda informacijo za klet, saj opisuje del dušika v moštu, ki je na voljo kvasovkam. Za vinogradnika je vrednost primerjave v tem, da odziv na spomladansko oskrbo presoja tudi po surovini, ki jo odda vinarju. Pri refošku je pomen ugotovljenega razmerja med sladkorjem in kislino odvisen od ciljne sestave grozdja in sloga vina. Poročilo tako dokumentira uporabne razlike v sestavi ob vzorčenju po spomladanskem nanosu BGA. Za presojo jesenskega termina velja uporabiti podatke o tleh in strokovne smernice, saj jesenski nanos v tej primerjavi ni bil obravnavan.
Kolumelova razprava o gnojenju je še danes uporabna, ker ukrep presoja po njegovem namenu. Jeseni se odločitev začne z odvzemom ob trgatvi in stanjem zemljišča, ki ga bo trta uporabljala prihodnje leto. Spomladi jo usmerjata razvoj trte in čas, ko lahko rastlina dodana hranila izkoristi. Sečoveljski primer temu doda pogled iz kleti: po spomladanski uporabi BGA so se med obravnavanjema pokazale razlike v sestavi grozdja, ki jih sama masa jagod ne bi razkrila. Letni načrt gnojenja je zato najbolje začeti z analizo tal po trgatvi, dokončno pa ga presoditi ob naslednji trgatvi, ko poznamo pridelek in sestavo mošta.
