Ali patent z združitvijo podkompozicij razkrije svoje osrednje načelo?

V prvih tridesetih poglavjih smo sistematično analizirali posamezne gradnike tehnologije BGA. Spoznali smo, kako patent razmišlja v funkcionalnih skupinah materialov, zakaj uporablja organske in anorganske komponente, kako oblikuje prvo in drugo podkompozicijo ter zakaj 5-ALA doda šele v drugi fazi priprave.

Pri tem smo prišli do pomembne ugotovitve. Patent ne temelji na eni sami recepturi, temveč na arhitekturi sistema. Posamezne sestavine niso obravnavane ločeno, ampak kot deli večje organizirane celote.

Do zdaj pa smo analizirali predvsem posamezne gradnike.

Z odstavkom [073] se to spremeni.

Patent prvič predstavi Composition A – prvo celotno formulacijo, sestavljeno iz več podkompozicij.

Na prvi pogled gre za kratek tehnični opis.

Toda prav ta odstavek pomeni pomemben prehod v razumevanju celotne tehnologije.

Prvič namreč ne spremljamo več posameznih sestavin, ampak način, kako patent iz njih zgradi delujoč sistem.

Kaj pravzaprav pomeni Composition A?

Izraz Composition A bi lahko prevedli kot formulacija A ali kompozicija A.

Patent s tem ne poimenuje posamezne kemijske snovi.

Poimenuje organizirano celoto.

To je pomembna razlika.

Do zdaj smo spremljali pripravo posameznih podkompozicij.

Composition A patent prvič sestavi iz treh podkompozicij. Po patentu jo sestavlja približno 10 % prve podkompozicije, 20 % druge podkompozicije in 70 % tretje podkompozicije.

Že ta razmerja pokažejo, da podkompozicije nimajo enake vloge. Patent jim nameni različne deleže, kar nakazuje, da vsaka opravlja svojo funkcionalno nalogo znotraj celotnega sistema.

S tem prvič preidemo z ravni posameznih gradnikov na raven celotnega sistema.

To se neposredno povezuje z ugotovitvijo iz 30. poglavja, kjer smo pokazali, da patent ne ščiti posamezne recepture, temveč arhitekturo sistema. Composition A predstavlja prvi praktični prikaz te arhitekture, saj prvič združi ločeno pripravljene podkompozicije v eno funkcionalno celoto.

Patent najprej organizira, šele nato združuje

Pri klasičnih formulacijah bi pričakovali, da se vse sestavine preprosto zmešajo v enoten material.

Patent BGA izbere drugačno pot.

Najprej pripravi posamezne podkompozicije.

Vsaka ima svojo notranjo organizacijo.

Šele nato jih združi v Composition A.

Takšen pristop kaže, da avtorjev ne zanima zgolj končna sestava.

Pomemben jim je tudi način nastanka sistema.

To je značilnost številnih kompleksnih tehnoloških procesov, kjer vrstni red priprave pomembno vpliva na končne lastnosti materiala.

Patent sicer ne pojasni, ali je to razlog tudi v primeru BGA.

Vendar njegova struktura jasno kaže, da zaporedje priprave ni naključno.

Ali podkompozicije po združitvi izgubijo svojo identiteto?

To vprašanje se pojavi skoraj samodejno.

Če patent več podkompozicij združi v eno formulacijo, ali te podkompozicije sploh še obstajajo?

Patent na to ne odgovori neposredno.

Toda način zapisa nakazuje zanimivo možnost.

Podkompozicije niso predstavljene kot nepomembni vmesni produkti.

Nasprotno.

Patent jih najprej natančno opredeli, nato pa jih kot samostojne funkcionalne enote uporabi pri sestavljanju končnega sistema.

To pomeni, da njihova vloga očitno ni zgolj tehnološka.

Predstavljajo osnovne gradnike arhitekture Composition A.

Povezava z relativnim energijskim stanjem

V prejšnjih poglavjih smo razvili hipotezo, da patent posebno pozornost namenja organizaciji sistema in relativnemu energijskemu stanju njegovih komponent.

Odstavek [073] te hipoteze ne potrjuje neposredno.

Jo pa pomembno dopolnjuje.

Če je organizacija sistema res pomembna za njegove končne lastnosti, potem postane razumljivo, zakaj patent najprej pripravi posamezne podkompozicije in jih šele nato združi v celoto.

Takšna večstopenjska priprava bi lahko bila skladna s hipotezo, da končne lastnosti niso odvisne le od kemijske sestave, temveč tudi od načina organizacije materialov.

Patent tega ne pojasni.

Toda njegova notranja logika ostaja dosledna.

Kaj patent pove – in česa ne pove

Do tega trenutka lahko ponovno jasno ločimo med dejstvi in interpretacijo.

Patent pove:

• predstavi Composition A kot novo stopnjo priprave;
• Composition A sestavljajo tri podkompozicije v razmerju približno 10 % : 20 % : 70 %;
• združi predhodno pripravljene podkompozicije v celoten sistem;
• ohrani večstopenjski način priprave.

Patent ne pove:

• zakaj je izbral prav razmerje 10 : 20 : 70;
• zakaj je tretja podkompozicija količinsko prevladujoča;
• zakaj podkompozicij ne pripravi neposredno kot ene same mešanice;
• kako združitev vpliva na fizikalne, kemijske ali biološke lastnosti sistema.

Prav ta vprašanja bodo vodila analizo naslednjih poglavij.

Ključna misel poglavja

Composition A predstavlja prvi trenutek v patentu, ko posamezne podkompozicije postanejo enoten sistem. S tem patent jasno pokaže, da njegovo bistvo ni opis posameznih sestavin, temveč način njihove organizacije. Arhitektura sistema tako ostaja osrednje načelo celotne tehnologije BGA.

S predstavitvijo Composition A patent preide v novo razvojno stopnjo.

Če smo do zdaj analizirali posamezne gradnike tehnologije, bomo od tega poglavja naprej spremljali, kako jih patent povezuje v delujočo celoto.

Prvič dobimo tudi vpogled v medsebojna razmerja podkompozicij.

Prav ta razmerja odpirajo novo pomembno vprašanje.

Zakaj patent določi, da Composition A vsebuje le 10 % prve podkompozicije, 20 % druge, kar 70 % pa tretje?

Patent odgovora ne poda.

Toda že sama razlika v deležih kaže, da posamezne podkompozicije nimajo enake funkcionalne vloge.

V naslednjem poglavju bomo zato podrobno analizirali prav ta razmerja in preverili, ali nam patent razkrije, zakaj tretja podkompozicija predstavlja osrednji del celotne formulacije.