Ali lahko priprava vzorca spremeni informacije, ki jih želimo izmeriti?

Raziskovalno vprašanje

V prejšnjih poglavjih smo postopoma razvili raziskovalno hipotezo, da tehnologija BGA ne temelji na dodajanju novih hranil ali energije, temveč na pripravi materiala v drugačno relativno energijsko stanje.

Če je ta hipoteza pravilna, se pojavi novo vprašanje.

Ali lahko klasične kemijske analize zaznajo takšno spremembo?

Ali pa med pripravo vzorca izgubimo del informacij, ki jih želimo raziskovati?

To vprašanje predstavlja eno izmed temeljnih izhodišč raziskovalnega razmišljanja dr. Zhanga.

Delovna hipoteza

Raziskovalno hipotezo lahko zapišemo previdno.

Če priprava biološkega vzorca spremeni njegovo prvotno organizacijo, potem lahko med analizo izgubimo del informacij o začetnem stanju sistema. Zato dr. Zhang predlaga raziskovalni pristop, ki skuša določene meritve opraviti na čim manj spremenjenem vzorcu.

To ni dokaz.

Je raziskovalna hipoteza, ki jo je mogoče preverjati le z neodvisnimi poskusi.

Zakaj analitska kemija pripravlja vzorce?

Sodobna analitska kemija je eden največjih dosežkov znanosti.

Če želimo določiti vsebnost dušika, fosforja, kalija ali mikroelementov, moramo vzorec pogosto pripraviti.

To lahko vključuje:

• ekstrakcijo,
• raztapljanje,
• mletje,
• kemično obdelavo,
• segrevanje ali mineralizacijo.

Namen teh postopkov ni uničenje vzorca.

Nasprotno.

Njihov cilj je omogočiti čim bolj natančno določanje posameznih kemijskih komponent.

Prav zaradi teh metod danes razumemo prehrano rastlin bistveno bolje kot kadar koli prej.

Kaj pa meni dr. Zhang?

Na tej točki se raziskovalni pristop dr. Zhanga razlikuje od klasične analitske kemije.

Po njegovem mnenju lahko intenzivna priprava vzorca spremeni nekatere lastnosti živega sistema, ki jih želi raziskovati.

V enem izmed svojih zapisov pravi:

“Ko vzorec kemično obdelamo, zmeljemo ali drugače pripravimo za analizo, lahko uničimo njegovo prvotno energijsko obliko. Živo stanje postane mrtvo stanje.”

To ni del splošno sprejetega znanstvenega soglasja.

Predstavlja raziskovalno hipotezo avtorja patenta, ki jo je treba preverjati z neodvisnimi raziskavami.

Ključno razlikovanje

Klasična kemijska analiza sprašuje:

Iz katerih kemijskih elementov je vzorec sestavljen?

Raziskovalna hipoteza BGA sprašuje:

V kakšnem organizacijskem oziroma relativnem energijskem stanju je vzorec, preden ga začnemo kemično spreminjati?

Gre za dve različni raziskovalni vprašanji.

Nobeno samo po sebi ne izključuje drugega.

Prav mogoče je, da sta za popolnejše razumevanje živih sistemov potrebna oba pristopa.

Kaj pomeni “živo” in “mrtvo” stanje?

Na prvi pogled se zdi izraz nenavaden.

Vendar ga lahko razumemo tudi drugače.

Ko analiziramo list rastline, pogosto ne opazujemo več procesov, ki so potekali v živi celici.

Opazujemo kemijsko sestavo vzorca po njegovi pripravi.

Dr. Zhang zato postavlja vprašanje:

Ali med pripravo izgubimo tudi informacije o organizaciji sistema, ki jih kemijska analiza sama ne zazna?

To vprašanje ne zmanjšuje pomena analitske kemije.

Razširja raziskovalno razpravo.

Celostna aktivnost tal

Dr. Zhang pogosto uporablja izraz celostna aktivnost tal.

Njegova raziskovalna zamisel ni usmerjena predvsem v posamezne kemijske elemente, temveč v stanje tal kot delujočega biološkega sistema.

To pomeni, da ga poleg kemijske sestave zanimajo tudi procesi, povezani z delovanjem mikroorganizmov, rastlin, vode, mineralov in njihovih medsebojnih povezav.

Po njegovem raziskovalnem programu bi bilo celostno aktivnost tal mogoče raziskovati s spremljanjem šibkih signalov, za katere domneva, da odražajo stanje sistema kot celote.

Ali takšne meritve predstavljajo novo fizikalno veličino ali pa drugačno interpretacijo že znanih pojavov, ostaja odprto raziskovalno vprašanje.

Kaj so “šibki signali”?

V svojih pojasnilih dr. Zhang govori o šibkih signalih, ki naj bi bili povezani z aktivnim stanjem vzorca.

V raziskovalnem programu dr. Zhanga izraz šibki signali označuje fizikalne signale, za katere domneva, da so povezani z organizacijo oziroma stanjem biološkega sistema in jih klasične kemijske analize ne zajamejo.

Patent njihovega fizikalnega izvora ne pojasni do ravni, ki bi omogočala dokončno razlago.

Zato jih v tej seriji obravnavamo kot del raziskovalnega programa.

Ne kot dokončno pojasnjen mehanizem.

Prav odprta vprašanja pogosto vodijo do novih raziskav.

Ali gre za nasprotovanje kemiji?

Ne.

Prav nasprotno.

Brez analitske kemije sodobnega kmetijstva ne bi bilo.

Dr. Zhang ne predlaga opustitve kemijskih analiz.

Postavlja pa vprašanje, ali bi jih bilo mogoče dopolniti z metodami, ki bi poleg kemijske sestave spremljale tudi druge lastnosti živih sistemov.

Če se bo izkazalo, da takšne informacije obstajajo in jih je mogoče zanesljivo meriti, bi to pomenilo novo raziskovalno področje.

Če se ne bodo potrdile, bo treba hipotezo zavrniti.

Takšen je običajen potek znanstvenega raziskovanja.

Glas avtorja patenta

生态农业BGA测试分析，是针对土壤综合活性状态下的微弱场能活性信号数据，而不是纯化学单元素的数据。

Delovni prevod:

“Analiza BGA v ekološkem kmetijstvu je usmerjena v spremljanje šibkih signalov, povezanih s celostno aktivnostjo tal, in ne zgolj v določanje posameznih kemijskih elementov.”

Opomba: To je razlaga raziskovalnega pristopa avtorja patenta. V tej seriji jo obravnavamo kot raziskovalno hipotezo, ki zahteva nadaljnje neodvisno preverjanje.

Kaj ta članek ne trdi

Ta članek ne trdi, da klasične kemijske analize niso pravilne ali uporabne.

Ne trdi niti, da so “šibki signali” že splošno sprejeta fizikalna veličina.

Raziskuje možnost, da bi za popolnejše razumevanje živih sistemov morda potrebovali tudi dodatne raziskovalne pristope, katerih veljavnost bo morala potrditi neodvisna znanost.

Kaj smo ugotovili?

✔ V osmem poglavju smo pokazali, da raziskovalna logika BGA temelji na pripravi materiala v drugačno relativno energijsko stanje.

✔ Deseto poglavje odpira vprašanje, ali klasične kemijske analize takšno spremembo sploh lahko zaznajo.

✔ Dr. Zhang predlaga raziskovalni pristop, ki skuša spremljati celostno aktivnost živih sistemov.

✔ V njegovem raziskovalnem programu imajo pomembno mesto šibki fizikalni signali, katerih narava ostaja predmet nadaljnjih raziskav.

✔ Klasična kemijska analiza in raziskovalna hipoteza BGA ne odgovarjata na isto vprašanje, temveč obravnavata različna vidika istega sistema.

Ključna misel poglavja

Različna raziskovalna vprašanja zahtevajo različne merilne pristope. Šele neodvisno preverjanje lahko pokaže, ali ti pristopi opisujejo različne vidike iste naravne resničnosti.

Deseto poglavje ne postavlja pod vprašaj dosežkov analitske kemije.

Postavlja pa raziskovalno vprašanje, ki ga odpira dr. Zhang:

Ali kemijska sestava sama zadostuje za popolno razumevanje delovanja živega sistema?

Ali pa obstajajo tudi fizikalne značilnosti organizacije sistema, ki jih bo treba šele raziskati?

Patent na to vprašanje ne daje dokončnega odgovora.

Predlaga raziskovalno smer.

V enajstem poglavju bomo zato naredili naslednji korak.

Poskušali bomo razumeti, kaj bi lahko pomenili šibki fizikalni signali, o katerih govori dr. Zhang, in kako jih lahko obravnavamo v okviru sodobne fizike, ne da bi presegli mejo med raziskovalno hipotezo in znanstveno potrjenim znanjem.