Kaj danes vemo o biofotonih in kaj predlaga raziskovalna hipoteza BGA

V 11. poglavju smo se vprašali, kaj pravzaprav pomenijo šibki signali, ki jih omenja dr. Zhang. V 12. poglavju smo ugotovili, da mora vsaka nova raziskovalna hipoteza najprej jasno odgovoriti na vprašanje, kaj instrument dejansko meri.

Zdaj naredimo naslednji korak.

Ali sodobna biofizika že pozna zelo šibke fizikalne signale, ki jih oddajajo živi organizmi?

Odgovor je pritrdilen.

Raziskovalci že več desetletij preučujejo pojav, imenovan ultrašibko biološko svetlobno sevanje, ki ga pogosto označujejo tudi kot biofotone.

V mednarodni strokovni literaturi se ta pojav najpogosteje pojavlja pod izrazom Ultraweak Biophoton Emission (UPE).

Ali imajo ti signali pomembno biološko funkcijo, pa ostaja odprto raziskovalno vprašanje.

Kaj so biofotoni?

Biofotoni so izjemno šibki svetlobni delci, ki jih spontano oddajajo žive celice.

Njihova svetloba je tako šibka, da je s prostim očesom ne moremo zaznati. Za njeno merjenje so potrebni zelo občutljivi fotonski detektorji.

Takšno sevanje je bilo izmerjeno pri številnih živih organizmih:

• rastlinah,
• bakterijah,
• glivah,
• živalih,
• človeku.

Njihov obstoj danes ni več vprašanje.

Eksperimentalne raziskave so pokazale, da ultrašibko svetlobno sevanje res obstaja.

Odprto pa ostaja vprašanje, kakšen je njegov biološki pomen.

Kaj biofotoni pomenijo?

Na tem mestu postane razprava zanimiva.

Nekateri raziskovalci menijo, da so biofotoni predvsem stranski produkt presnovnih procesov.

Drugi raziskujejo možnost, da bi lahko sodelovali pri komunikaciji med celicami ali odražali trenutno fiziološko stanje organizma.

Za zdaj nobena od teh razlag ni dokončno potrjena.

Zato biofotoni danes predstavljajo področje aktivnih raziskav, ne pa dokončno razložene biologije.

Kje se tukaj pojavi raziskovalna hipoteza BGA?

Dr. Zhang že od začetka razvoja tehnologije poudarja, da živi sistemi ustvarjajo zelo šibke fizikalne signale, povezane z njihovim stanjem.

Po njegovem mnenju bi spremljanje takšnih signalov lahko omogočilo boljše razumevanje dogajanja v tleh, rastlinah in drugih bioloških sistemih.

Pomembno pa je jasno ločiti med tem, kar danes vemo, in tem, kar raziskujemo.

Biofotoni so eksperimentalno potrjen pojav.

Hipoteza, da bi bili lahko povezani z meritvami, opisanimi v raziskovalnem programu BGA, pa za zdaj ostaja raziskovalna predpostavka.

Patent prikazuje valovne oblike in grafične zapise meritev, vendar ne pojasni, kateri fizikalni parameter predstavljajo.

Ali bi bili ti signali lahko povezani z že znanimi biofizikalnimi pojavi, kot je ultrašibko biološko svetlobno sevanje, za zdaj ostaja odprto raziskovalno vprašanje.

Zakaj je to pomembno?

Če bi se pokazalo, da zelo šibki fizikalni signali odražajo stanje živega sistema, bi to odprlo novo raziskovalno področje.

Namesto spremljanja zgolj kemične sestave bi lahko raziskovali tudi organizacijo živih procesov.

To ne bi nadomestilo kemijske analize.

Lahko pa bi jo dopolnilo z informacijami, ki jih danes morda še ne spremljamo.

Prav to je ena od raziskovalnih smeri, ki jo odpira BGA.

Kaj danes še ne vemo?

Pri takšnih vprašanjih moramo ostati zelo previdni.

Danes še ne vemo:

• ali biofotoni sodelujejo pri komunikaciji med celicami,
• ali odražajo organizacijo celotnega organizma,
• ali obstaja povezava med biofotoni in signali, opisanimi v patentu BGA,
• ali bi spremljanje takšnih signalov lahko izboljšalo razumevanje bioloških procesov.

To niso odgovori.

To so raziskovalna vprašanja.

Povezava z raziskovalnim programom BGA

V prejšnjih poglavjih smo večkrat poudarili razliko med meritvijo in njeno razlago.

Enako velja tudi tukaj.

Če raziskovalni program BGA zaznava ponovljive spremembe signalov, mora prihodnje raziskovanje najprej ugotoviti, kaj instrument dejansko meri.

Šele nato bo mogoče preverjati, ali so ti signali povezani z že znanimi biofizikalnimi pojavi ali predstavljajo povsem novo področje raziskovanja.

Takšna vprašanja ne zmanjšujejo vrednosti raziskovalne hipoteze.

Nasprotno.

Dajejo ji jasno znanstveno smer.

Kaj ta članek ne trdi

Ta članek ne trdi, da instrument BGA meri biofotone.

Ne trdi niti, da biofotoni pojasnjujejo delovanje tehnologije BGA.

Poudarja pa, da sodobna biofizika že pozna ultrašibke svetlobne signale živih organizmov in da njihova biološka vloga še vedno ni dokončno pojasnjena.

Prav zato predstavljajo zanimivo raziskovalno področje tudi za prihodnje neodvisne raziskave.

Kaj smo ugotovili?

✔ Ultrašibko biološko svetlobno sevanje (biofotoni) je eksperimentalno potrjen pojav.

✔ V strokovni literaturi je poznano pod izrazom Ultraweak Biophoton Emission (UPE).

✔ Njegova biološka funkcija še ni dokončno pojasnjena.

✔ Dr. Zhang predlaga raziskovalno hipotezo, da bi zelo šibki fizikalni signali lahko odražali stanje živih sistemov.

✔ Morebitna povezava med temi signali in raziskovalnim programom BGA ostaja odprto vprašanje, ki ga bo mogoče razrešiti le z neodvisnimi raziskavami.

Ključna misel poglavja

Ko odkrijemo nov signal, še nimamo odgovora. Imamo pa novo raziskovalno vprašanje, ki ga lahko preverimo z znanstveno metodo.

S trinajstim poglavjem stopamo na stičišče biofizike, biologije in ekologije.

Raziskovanje ultrašibkih fizikalnih signalov živih organizmov je danes resnično znanstveno področje.

Raziskovalni program BGA odpira možnost, da bi lahko bili nekateri od teh signalov pomembni tudi za razumevanje stanja tal in rastlin.

Ali takšna povezava obstaja, danes še ne vemo.

Vemo pa nekaj drugega.

Vsaka nova hipoteza postane znanstveno pomembna šele takrat, ko jo je mogoče neodvisno preveriti, ponoviti in kritično ovrednotiti.

Prav v tem je največja vrednost raziskovanja.

V 14. poglavju bomo naredili naslednji logični korak. Če živi sistemi res oddajajo zelo šibke fizikalne signale, kako jih sploh lahko zaznajo? Spoznali bomo, kako rastline zaznavajo svetlobo, mehanske dražljaje, električne impulze in druge fizikalne vplive iz okolja ter zakaj je razumevanje teh naravnih mehanizmov pomembno za raziskovalno hipotezo BGA.