Ali lahko način priprave vpliva na delovanje materiala, ne da bi spremenil njegovo kemijsko sestavo?

V prejšnjih poglavjih smo postopoma razložili temeljne ideje patenta BGA – pomen energije, organizacije energijskih tokov, relativnega energijskega stanja ter vlogo postopka priprave materiala. Ugotovili smo tudi, da patent veliko več pozornosti namenja načinu priprave kot sami izbiri posameznih sestavin.

To odpira novo vprašanje.

Zakaj patent tako pogosto govori o pripravi materiala?

Ali želi ustvariti novo kemično snov?

Ali pa je namen postopka drugačen?

Prav na to vprašanje bomo odgovorili v tem poglavju.

Kaj pomeni priprava materiala?

V znanosti ima lahko priprava materiala zelo različne pomene.

V kemiji lahko pomeni izvedbo kemične reakcije.

V fiziki lahko pomeni spremembo fizikalnega stanja ali organizacije materiala.

V biologiji pa priprava pogosto pomeni ustvarjanje pogojev, da lahko biološki sistem učinkoviteje opravlja svoje naravne procese.

Patent BGA uporablja izraz priprava materiala predvsem v tem zadnjem smislu.

Iz patentnega besedila ne izhaja, da bi med postopkom nastajala nova kemična spojina ali novi kemični elementi. Poudarek je na postopku priprave, katerega namen je material pripraviti za nadaljnjo uporabo v biološkem sistemu.

To je pomembna razlika.

Kaj dejansko opisuje patent?

Patent ne opisuje sinteze nove snovi.

Opisuje postopek, v katerem je material pripravljen po natančno določenem zaporedju posameznih korakov.

Že v prejšnjih poglavjih smo pokazali, da patent največjo vrednost pripisuje prav postopku in ne posamezni sestavini.

To pomeni, da je raziskovalno vprašanje usmerjeno drugam:

Ali lahko način priprave vpliva na lastnosti materiala, čeprav njegova kemijska sestava ostane nespremenjena?

Patent tega ne razglaša kot dokazano dejstvo.

Predstavlja ga kot raziskovalno izhodišče.

Ali poznamo podobne primere?

Sodobna znanost pozna številne primere, kjer priprava materiala pomembno vpliva na njegove lastnosti.

Najbolj znan primer sta grafit in diamant.

Oba sta sestavljena iz ogljika.

Pri grafitu so ogljikovi atomi razporejeni v plasteh, pri diamantu pa tvorijo prostorsko kristalno mrežo.

Kemijska sestava je enaka.

Lastnosti pa so popolnoma različne.

Podobno poznamo različne kristalne oblike nekaterih zdravil.

Čeprav imajo enako kemijsko formulo, se lahko njihova topnost, stabilnost ali biološka uporabnost bistveno razlikujejo zaradi drugačne organizacije molekul.

Podobno kot pri grafitu in diamantu patent postavlja raziskovalno vprašanje, ali bi lahko tudi priprava materiala v postopku BGA vplivala na njegovo delovanje, ne da bi pri tem spremenila njegovo kemijsko sestavo.

Ti primeri sami po sebi ne dokazujejo delovanja BGA.

Pokažejo pa, da v znanosti način priprave materiala pogosto pomembno vpliva na njegove lastnosti.

Povezava s prejšnjimi poglavji

To vprašanje se neposredno navezuje na osmo poglavje, kjer smo razmišljali o možni vlogi elektromagnetne obdelave pri pripravi materiala.

Povezano je tudi z dvanajstim poglavjem, kjer smo se vprašali, ali je mogoče spremembe fizikalnega stanja materiala tudi izmeriti.

Štirinajsto poglavje obe vprašanji združuje v enotno raziskovalno celoto.

Če priprava materiala res vpliva na njegovo organizacijo, potem se upravičeno postavlja vprašanje, ali lahko takšne spremembe zaznamo tudi z ustreznimi merilnimi metodami.

Na to pa danes znanost še nima dokončnega odgovora.

Kaj želi poudariti patent?

Patent skoraj nikoli ne govori o »čudežnem materialu«.

Vedno govori o pripravljenem materialu.

To ni nepomembna razlika.

Poudarek ni na iskanju vedno novih kemičnih sestavin, temveč na vprašanju, ali lahko način priprave vpliva na način delovanja že obstoječega materiala.

Če bi bila ta raziskovalna hipoteza pravilna, bi to pomenilo, da klasična kemijska analiza sama morda ne opiše vseh lastnosti pripravljenega materiala.

Ali je to res?

Na to vprašanje lahko odgovorijo le neodvisne raziskave.

Kaj danes že vemo?

Današnja znanost potrjuje več pomembnih dejstev.

• način priprave materialov lahko spremeni njihove fizikalne lastnosti;
• organizacija atomov ali molekul lahko vpliva na obnašanje materiala;
• biološki sistemi pogosto zaznavajo tudi fizikalne lastnosti svojega okolja, ne le njegove kemijske sestave.

To so dobro raziskana znanstvena dejstva.

Vprašanje pa ostaja, ali je mogoče podobna načela uporabiti tudi pri postopku priprave, ki ga opisuje patent BGA.

To ostaja odprta raziskovalna hipoteza.

Kaj ta članek ne trdi

Ta članek ne trdi, da je bilo delovanje postopka BGA v celoti znanstveno pojasnjeno.

Ne trdi niti, da priprava materiala nujno spremeni njegovo fizikalno stanje na način, ki pojasni vse opažene učinke.

Poudarja pa, da patent odpira raziskovalno vprašanje, ali lahko način priprave materiala vpliva na njegove lastnosti tudi brez spremembe njegove kemijske sestave.

Takšno vprašanje je mogoče preverjati z uveljavljenimi znanstvenimi metodami.

Kaj smo ugotovili?

✔ Patent največji poudarek namenja postopku priprave materiala.

✔ Ne opisuje nastanka nove kemične snovi.

✔ Znanost pozna številne primere, kjer način priprave pomembno vpliva na lastnosti materiala.

✔ Patent postavlja raziskovalno vprašanje, ali bi lahko priprava materiala vplivala tudi na njegovo biološko delovanje.

✔ Odgovor na to vprašanje lahko podajo le neodvisne in ponovljive raziskave.

Ključna misel poglavja

Včasih največje razlike ne nastanejo zaradi drugačne kemijske sestave, temveč zaradi drugačnega načina priprave istega materiala. Prav to raziskovalno vprašanje postavlja patent BGA.

S štirinajstim poglavjem smo se vrnili neposredno k eni od osrednjih idej patenta BGA.

Patent ne gradi svoje logike na iskanju novih kemičnih spojin, temveč na vprašanju, ali lahko način priprave materiala vpliva na njegovo nadaljnje delovanje v biološkem sistemu.

To je raziskovalna hipoteza, ki jo je mogoče potrditi ali ovreči le z neodvisnimi poskusi in ponovljivimi meritvami.

Prav zato ostaja odprta za znanstveno preverjanje.

V 15. poglavju bomo podrobneje pogledali, zakaj patent tako velik pomen pripisuje natančnemu zaporedju posameznih korakov priprave materiala in zakaj vrstni red v takšnih postopkih pogosto ni le tehnična podrobnost, temveč bistveni del tehnologije.